Videti je bila zapuščena, kakor da je njene lastnike vzela vojska in da zato ne bo oživela niti poleti, ko bodo letoviščarji zasedli obalo. Položil je kolo na prod, potem se je približal Luciani, objel njena lica v svoje dlani in se sklonil k njenim ustnicam kakor k mehki čaši in srknil iz nje. Samo srknil, ker kakšenkrat je bolj prešerno tako igrivo povarčevati s pijačo, ki je tvoja in opojna.