Brezoblični strahovi moje mladosti so imeli zdaj vidno in otipljivo obliko. Rahlo je kdaj eno ali drugo kolo zacvililo, tudi žlebasti pokrov je kdaj škrtnil, a slišal sem samó tišino, ki sta v nji molčali telesi pod kositrom, tišino, ki je bila v meni, ko sem tako potiskal kovinski voziček vzdolž številnih blokov.