Ta zvest je Ahrimanu, oni bolj gorí za vzorni svet Ahuramazde, in nove zopet drugi orje brazde; ta se poti iz rodoljubja zgolj. Sicer pri tem oranju peto bi kolo ne bil; še kako smešno bi uganil in tudi kakšnega filistra ranil. A mračno gleda zdaj mi v svet oko; šaljivost rakom žvižgat, ribam gost je šla zdaj žèla mojega bridkost.