kolo (101-200)

2.	Kolo	ni bilo samo slavno, ampak tudi sveto.Z njim	A
ljubeče pogovarjala. Bilo je staro kromirano	kolo,	kakršnih danes ne delajo več.Avtor je stal ob	A
Na izjemno posrečeni fotografiji.	Kolo	na naslovnici knjige, ki je ležala na policah	A
fotografiji z reklamnega plakata za uspešno knjigo.	Kolo,	ki je prineslo pisatelju srečo.Kolo, ki bo potovalo	A
Kolo, ki je prineslo pisatelju srečo.	Kolo,	ki bo potovalo v New York. Kolo, ki bo nekoč	A
Kolo, ki bo potovalo v New York.	Kolo,	ki bo nekoč stalo v pisateljevi spominski sobi	A
bo nekoč stalo v pisateljevi spominski sobi.	Kolo,	ki ga je Peter potrepljal kot konja.Kolo, ki	A
Kolo, ki ga je Peter potrepljal kot konja.	Kolo,	ki mu je Irene rekla »on«. Gregor se je	A
pričakoval. Irene je ob pogledu na polomljeno	kolo	prebledela, kot bi prednjo pripeljal dragocenega	A
On pa je za knjigo vzel še njo. In njuno	kolo.	»Jutri zjutraj odpotujem.«	A
»Ja.« »In	kolo?	« Molčala je.	A
Martinov pes je kratko zalajal. »	Kolo	je šlo z vlakom.« S prsti je jemala led	A
knjigo, stopim pred oči? Preluknjal sem mu	kolo	...In zaročenko.«	A
Fredove pomoči. Irene je v New Yorku, nemara vozi	kolo.	Love Conquers All. All Conquers Love. Ana stoji	A
Palestinka iz Arizone. V vežo je postavila lepo novo	kolo.	Na nogah je imela bele nogavičke.	A
hrestljaje pograbila kromirano, nekoliko zarjavelo	kolo	in ga skupaj s kupom smeti dvignila v zrak.	A
in počakal na svitanje. Deklica je tiščala	kolo	navkreber in ob straneh so ji požvenketavale	A
postaji in se spogledovali, morda je pregledoval	kolo	ali motor, morda je preveč pil ali premalo spal	A
udaril po obrazu, tako me je udaril, da mi je	kolo	zletelo iz rok. -	A
stran, ampak jaz sem moral z eno roko še držati	kolo	in se sploh nisem mogel braniti, ko me je Ramiz	A
udaril po obrazu, da je . / . / stran 19 . /	kolo	zletelo po tleh.Sem spal na stopnicah.	A
je potem zunaj Ramiz počil čez usta, da mu je	kolo	zletelo iz rok in po tleh, in je bilo tako znenada	A
mrazilo. Vrbe ob potoku, ki je včasih vrtel	kolo	Kaburjevega mlina, so bile odete s sivkastimi	A
se mu mlin potaji. Počasi se je motalo eno	kolo,	ko prideta mladeniča do mlina. »Sanja se mu	A
kladivom, ki je viselo na vratih. »Odprite, Šimen!	kolo	vam bo odneslo; tako se suče.« Dolgo časa preteče	A
njegovih vraž in napoti se naravnost proti mlinu.	Kolo	je bilo že obstalo, in Šimen je sušil na soncu	A
E, kaj boš dolžan! Pojdi pomagat, da urediva	kolo,	ki se je nekam zagozdilo in ne teče.« »Oče,	A
»Oče, vode pogreša, vode.« »Za eno	kolo	bi je moralo vendar še dosti biti; to se je	A
A naj se upira Juri, kolikor hoče, hudomušno	kolo	se ne gane in se ne gane, tako da se prepriča	A
peljati domov. Ko pa vola speljeta, steče zadnje	kolo	čez velik kamen, voz se nagne in polovnjak,	A
Kje imaš skritega izdajalca, da ga vržem pod	kolo?	« je vpil in hodil po mlinu razkačen kakor sršen	A
božja volja zmerom dobrotna. Bog nam včasih doma	kolo	stare, da se med potom ne prevrnemo; mi pa smo	A
Tone spotoma razlagal zakaj ima sv. Katarina	kolo,	sv. Polona zob v kleščah, kako lepe konje jezdita	A
ti konji plaše, zdaj omagujejo; tu se potare	kolo,	tam zagaziš v blato.Srečen, kdor dospe, čeprav	A
glej, tam v kotu leži tudi staro polomljeno	kolo,	gotovo je to tisto, s katerim so trli um, in	A
gotovo je to tisto, s katerim so trli um, in to	kolo	se je zdaj od gole jeze, ker nima ničesar več	A
ničesar več treti, samo strlo. Ti nesrečno	kolo!	Ko bi bil jaz pevec, zabrenkal bi o tebi tako	A
tega nesrečnega mesta, če ne, oživi morebiti	kolo	znova in tudi nama potare to troho uma, kar	A
s plevelom naloženega pred sabo peljal. Levo	kolo	gre ravno čez miš ‒ in kjer je pred enim trenutkom	A
sredi peljejo tudi kakega ranjenca, katerega je	kolo	po sreči zgrabilo le za kako bedro in mu pustilo	A
zadaj, pa je še tisti hip podstavil pod zadnje	kolo	razpolovljeno poleno, ki ga je očitno že ves	A
Dvakrat, trikrat je pritisnil na pedal in zavrtel	kolo,	nato pa je prinesene predmete razvrstil po deski	A
Terezini leseni čebri in lončeni piskri. Mariškino	kolo,	ki ga je nekoč razstavil, pa ga ni potem nikoli	A
naslednje jutro z odslužene lade skupaj snela	kolo	s scefrano gumo. Kot da je sploh kaka razlika	A
sem ga skušal nekako ustaviti, saj, blatno	kolo	mi je kar ostalo v rokah in nisem prav vedel	A
lahko daš zamenjati tudi krv. Izpustil sem	kolo	in zasačen obrnil glavo. Vsak drugi bi si jo	A
zatika in Buternovo itak že napeto zaskočno	kolo	se zavrti nazaj v ono stiskavo obdobje snubljenja	A
časopisov in revij v čitalnici, parkirni prostor za	kolo	v kleti.Nosil je čevlje številka 40, vedno za	A
Apoloniji klešče, Luciji pladenj, Katerini	kolo,	Izidorju cepec, Julijani oljše, Magdaleni bikovko	A
drn in trn, zdaj je zaostalo desno, zdaj levo	kolo,	skraja je šlo po ozki gonji navzdol, od obeh	A
stran, izrabil je priliko in vtaknil roko v	kolo,	napere so jezno kljunile po prstih in jim v	A
zakrivljeni, da bi se zlahka bilo med njima	kolo	zatóčilo.Tega zdaj pokliče ter v svoji pravici	A
krdelo praznično oblečenih pastiric, igrajočih	kolo.	Sredi njih kroga je stal pastir ter piskal na	A
in to je bil znak, da je zdaj konec igre. In	kolo	se je utrgalo. »Zakaj ne igrate dalje?« je zarohnel	A
storimo. Igrajte dalje, mi bi radi videli vaše	kolo,	« je zaprosila Katica, zroč v najstarejšo deklico	A
nastavijo rakom, potem poigrajo z žogo, zaplešejo	kolo,	pred odhodom speko janjca. Zdajci je viknila	A
vi ste kolovodja, zdaj pride na vrsto sremsko	kolo.	« Mik je vstal in prijel Katico za roko.	A
zaključil krivonogi Samojlo. Pričelo se je	kolo.	Tanko je pel Mik: O moj ‒ o moj Mijo, O moj	A
nebeško kraljestvo! Po prvem so plesali novo	kolo	po napevu pesmi: Jelen pase po gorici travu	A
Bosni ne. Le poglejmo Bošnjake, kadar plešejo	kolo!	Koliko nosijo njih ženske zlatega denarja na	A
izletniki pomudili pri pastiricah, igrajočih	kolo,	zagledal pol kilometra od poti med zelenjem	A
učenostjo. »Tudi petja se uče na Cetinju in	kolo	igrajo.«Pomaknil si je fesič na tilnik, zakaj	A
ogromno ljudstva. Na več mestih se je igralo	kolo.	Družba se je zarila, ali kakor pri vas pravijo	A
igrajo vaši ljudje na božjih potih kraj cerkve	kolo?	’ me je vprašal sredi množic. V tem ne vidim	A
človek, ki sedi na samem kolesu, z nogama goni	kolo,	ki hitreje teče pod njim nego najboljši konj	A
kadar Marko vzame mojo Luco. Tisto čudovito	kolo	vsekakor hočem videti, preden umrjem.Ako ne	A
so porabili mladi ljudje, da so se pomešali v	kolo.	Mimo koloplesov je stalo na sporedu predavanje	A
nogama in mlado in staro se je začelo zbirati v	kolo,	prijemale so trde in grčave roke za bele in	A
Množica se je razpoložila po vrtovih, igrala	kolo,	gostila se, pila rakijo in prepevala. Vnel pa	A
zato ne vedo. Če mačka ni doma, igrajo miši	kolo.	A slabi časi nikdar ne vprašajo, kdaj naj pridejo	A
pomešal med množico, ki se je iznova zbirala v	kolo.	»Pero, ali pojdeš v kolo?« mu je zaklical Grbonog	A
iznova zbirala v kolo. »Pero, ali pojdeš v	kolo?	« mu je zaklical Grbonog. »Hajdi v kolo, kdor	A
pojdeš v kolo?« mu je zaklical Grbonog. »Hajdi v	kolo,	kdor je za kolo!Moji beli lasje kažejo na bridko	A
zaklical Grbonog. »Hajdi v kolo, kdor je za	kolo!	Moji beli lasje kažejo na bridko smrt kakor sneg	A
25. Ko so bili doplesali	kolo,	je zopet zahrumelo kraj hana.V neki gruči so	A
severnem stricu, otroci so igrali svoje posebno	kolo	na poti pred hanom ali pa se podili in kričali	A
odmoru je Grbonog zopet zbral svojo čredo v	kolo.	Peli so nastopno pesem: Leti soko preko Sarajeva	A
inženir, da bi ob nedeljah i jaz rajši gledal v	kolo,	nego stikal za prepovedanim orožjem.« Vilar	A
gologlavo v Morančane. V nedeljo sta tukaj še	kolo	igrala in tisti večer jo je vzel in vso noč	A
na boben, prepevajo, brijejo norce in igrajo	kolo,	da pojde vse na konjih v Morančane v cerkev	A
opanko, tako da se je deček zavrtel liki mlinsko	kolo.	Odslej se ni več osmelil, približati se Jovici	A
razgovoril Lazar in so tekle besede kakor namaščeno	kolo	in je bilo vsem lahko in svetlo pri srcu; kako	A
in zraven dva biča, belega in črnega, potem	kolo,	skije, majhen priročen konverzacijski leksikon	A
človek bi mislil ‒ dokončno zravnana v red in	kolo	časa se je lahko z mirno vestjo sukalo naprej	A
okončine, in sta sukala tok pogovora vsak na svoje	kolo.	Dobremu Smuku je bil čas dolg.	A
njivo in je prazni voz tako obrnil, da je zadnje	kolo	steklo čez ozare Smerajčeve ‒ hitro ga je šel	A
studenček, nikdar ni usahnil in gonil je Tončku	kolo	in stope.In kužek Rjavček, ki ga je spremljal	A
šibkih financ, je spotoma ukradel iz neke veže	kolo.	Kupca zanj je kmalu dobil, kmečki fant mu ga	A
Ljubljani. Vse ga je dražilo: kamen na cesti, ko je	kolo	hreščalo čezenj, voznik, ki se ni pravočasno	A
vprašal: Kaj pa je? ‒ in Peter bi pokazal na	kolo	in rekel: Kolo se vrti!To bi bilo smeha!	A
je? ‒ in Peter bi pokazal na kolo in rekel:	Kolo	se vrti!To bi bilo smeha!	A
nikdo pričakoval. Da neprestano se vrteče	kolo	mode ne bo vnemar pustilo damske frizure, o	A
pa je fotografska kamera, ki gre letovat, ali	kolo	ali toalete ali karkoli. Mene pa svinčnik in	A
v Kurji Poljani, je čevljar, ki ima motorno	kolo.	Z njim se vozi po bližnji in daljnejši okolici	A
dobrohotno to grožnjo, bi se jadrno pognal na	kolo	‒ trrriii ‒ in izginil okoli vogala. Iz množice	A
Udomačenega jastreba. Dobro ohranjeno damsko	kolo.	Potem gramofon.	A
Zgodilo se je, da je skavtu prišel klobuk pod	kolo	avtobusa, bila je nedelja in se je v avtobusu	A
Messalov voz in je potem Messalov voz izgubil	kolo	‒ to je bil peti skavt ‒ vse kakor v romanu	A
prekucnili v pesek, Messala in njegov voz in	kolo.	Kdor zna in si izmisli tako prekrasne igre,	A
okoli roke. »Žepar,« so povedali »ki je ukradel	kolo.	« Ni se mi zdelo v redu, da žepni tatovi kradejo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani