nova beseda iz Slovenije

klasje (400)


sem še jaz deležna vaših uspehov in pobiram      klasje      za vašo žetvijo. Včasih me mesar še pogledal  A
Ko gledam te, zelena njiva! Ki v      klasje      ti latí gredó, Kaj žalost mi sercé zaliva, Zaliva  A
zlato in vezali z močnimi pasovi gladko bilje in      klasje      bogato. Snop težak z levico si objela, a desnico  A
v venček spletla z drobno sem roko. Žitno      klasje      z vinskim grozdom, rožmarin in nagelj rdeč;  A
cveti, jeseni dozori. Po polju se ziblje to      klasje      rumeno, pšenično, ovseno in tudi rženo, v pšenici  A
/ . / stran 27 . / SLADKO zmleto obleži      klasje,      zrnje, ki obeta, da iz njega izkipi nekoč nekaj  A
iz njega izkipi nekoč nekaj, kar obeta drugo      klasje,      drug malin in mletje do konca veka. VČASIH  A
bi se krošenj lahko jim zibala telesa, dišeče      klasje      bi jim božala obrazov rožnatih peresa. Šepet  A
sredi drobnih rož zori devica zlatorumena kakor      klasje.      Dan se je razodel Dan se je razodel z razlito  A
je rumeno zlato, ker valoví v nji vse goriško      klasje;      in voda plete zlate zaponke ob bilkah, veriži  A
lepega, zelenega morja. In potem ko je bilo      klasje      že skoraj dozorelo, se je kar sredi poldneva  A
in prihulil velo travo, upognil dozorevajoče      klasje,      pometel odpadlo listje in ga zvrtinčil s prahom  A
pomladi živo zelenje in omamen vonj, poleti zlato      klasje      in oblaki cestnega prahu, v jeseni težki plodovi  A
vsuje regljanje, nočni piš švisne skozi pšenično      klasje,      Idrijca se oglasi za jelševjem.Pob si s kretnjo  A
naše njive. Žito je trudno povešalo zeleno      klasje.     Mlada koruza, ki je rasla v dolgih ravnih vrstah  A
švignil po zraku in padel v njivo med zlato žitno      klasje.      »Pojdi in ga poišči!« je ukazal valpet  A
in zacveteli. Tlačani so sami poželi zlato      klasje.     In preden so spet sejali, so prebrali ljulko  A
sapa je potegnila po dolini, pomajala težko      klasje      po tihem polju in odšumljala v hosti.Okna doli  A
v stiski, zato je tod zmeraj znova dozorelo      klasje      in so se zavrtela mlinska kolesa. »Še zmeraj  A
njega. Maobčanka Rut, silo revna, čez dan pobira      klasje      na požetem Boozovem polju, tam paberkuje brez  A
povzpela iz nemoči in tako dalje, žito da je šlo v      klasje      in tako dalje, od dežja umito da rumeni proti  A
»Lej, ječmen žanjejo! In kako se ziblje      klasje      pšenice.Se že zlati,« je Hudournik mrmral sam  A
je zapela mlatilnica in začela požirati suho      klasje.      Roke delavcev, ki so doslej stali, poslušali  A
okrogli, v pomlad razorani njivi se je pripogibalo      klasje      zorečega ječmena.Tu in tam se je dvigal iz srede  A
Vojska se zgrinja nad Bizanc. Ječmenovo      klasje      se je gibalo v ravnini, ko je starec sédel na  A
Čestitam, dragi socialist, ker gre tvoje žito v      klasje.     Toda sedaj bodi modra žanjica in požanji zrelo  A
stopal po kolovozu med njivami, na katerih je      klasje      že rumenelo.Rdeči mak in sinji modriž sta poskrbela  A
Anka je tako majhna, da sega komaj z glavo čez      klasje      ...Gre Anka, gre in vzklikne nenadoma vsa osupla  A
poglejte, kako se ziblje v soncu zlato naše      klasje!     ... Tako sem govoril in, gospod, ali mi morete  A
drugega nisi pomislil! Nisi pomislil, da to zlato      klasje,      ki je bilo pokošeno in povezano v snope, ni  A
pustil vrabcem. Ko sem zbiral to pozabljeno      klasje,      mi je bilo srce težko in zmerom težje.Mislil  A
ne za trenotek; veter je zibal žito na polju,      klasje      se je priklanjalo in dvigalo v dolgih valovih  A
zdaj bom žel, moje mladosti setev gre v      klasje;      in tako bom življenje novo začel --   A
plamenu; mirno, leno se je pripogibalo rumeno      klasje      - mirno, leno morje daleč do obzorja, kjer so  A
polomil štiri tisoč srpov, ki so hoteli žeti naše      klasje,      štiri tisoč polumesecev sam s štirimi stotinami  A
zdaj megla, cvetje, sad, ozimnina v zemlji,      klasje      v snopu, prvo leto tako, drago, petdeseto.Pa  A
sem spravil skupaj pravi sonet: »Pšenično      klasje      se zlati na polju, drhte in trepetajo  A
očeh močno skeleče. A vendar je pobirati to      klasje      res prava sreča za življenje naše  A
njivice, na katerih mu je sililo žito v rumeno      klasje.     A ravno tiste dni je imel mož svojo žetev in  A
pesnikovo seme, iz katerega je pognalo predivno      klasje      Prešernovih sonetov! Končno sta zardela oba  A
se hudobnež, ki jemlje sadje z drevja ali pa      klasje      s polja, ostro kaznuje z zaporom.« »Moj Bog  A
se razprostira rumeno obsejana ravnina: zlato      klasje      se zib lje v pišu, zeleni travniki se širijo  A
Šved v deželo in je zapalil streho, poteptal      klasje,      da kuhane trave ni bilo dati na mizo.Če ni bilo  A
res svobodni in svoji ...« Božal je pšenično      klasje,      ki je rumenelo v zrelo rdečino, težkal klas  A
mirno kakor v cerkvi. Po dolini se praši vonjavo      klasje,      nad njivami se veseli svojih zdravih pljuč veseli  A
poslavljanje tako težko. Šel je po polju, in      klasje      in cvetje se je sklanjalo predenj: Nikar!Če  A
v zmagoslavnem vzkliku in je molče padel med      klasje.      Brnad se je zamislil.   A
pomlad in preveč sonca, ko ji je bilo iti v      klasje.     « »Svet se izvežuje iz dobrega v slabo, iz slabega  A
nohti so poščipavali s posamezno stoječih bilk      klasje      in latje in ga nabirali v košare.Bresta in Risa  A
odide zadnji. Na Brdu so žita poganjala v      klasje.     V njih so prepelikale prepelice, nad njimi pa  A
prišla, pšenica po polju je zelenela, rastla, v      klasje      se vretenila ter naposled orumenjala, bila požeta  A
so jih bili ljudje pojedli. Ko se še rženo      klasje      ni dalo iz snega več dobiti, videlo se je dan  A
in ženske. Mlatijo do dne kakih osem nasadov;      klasje      obračajo v sredo; po ritovju pretepajo možje  A
med njivami ter tipal pšenično in ječmenovo      klasje      na desni in levi, češ bode li težko letos in  A
glavice! Kako veselo in ponosno se maje polno      klasje!     « Pri teh besedah prime starec za klas  A
stran 35 . / skozi božje spoje težnosti, skozi      klasje      Edinega. V srcu mi vre kri, na obrazu mi vrejo  A
so vedeli, da gre nekaterim tihotapcem žito v      klasje.     Bergantov Tone je kupoval njive in gozdove in  A
S travnikov diši po senu in kopicah; žitno      klasje      si šepeče o žanjicah. Nad vasico tiho plava  A
vse kar je imela na sebi ter gola zabredla med      klasje.     »Me hočeš?« je vprašala.   A
rodovitno polje tako bogato je življenje, zlato      klasje      zori po njivah, zrak je poln petja in smeha  A
so se podili oblački, veter je majal ovseno      klasje,      ob travniku je žuborel potoček.Tedaj ju je ustavil  A
deželne ceste, tam se zgrudi v usahlo, nedoraslo      klasje.     Slepa od gneva in muh, rije v trda tla - od doma  A
moje breme lahko.« Učenci v soboto smukajo      klasje      V tistem času je šel Jezus v sobot  A
Njegovi učenci so postali lačni. Začeli so smukati      klasje      in jesti zrnje. Ko so farizeji to videli, so  A
pšenico in odšel. *26 Ko je setev zrasla in šla v      klasje,      se je pokazala tudi ljuljka. Tedaj so prišli  A
vino v nove mehove!« Učenci v soboto smukajo      klasje      Primerilo se je, da je šel v sobot  A
in njegovi učenci so spotoma začeli smukati      klasje.      Farizeji so mu dejali:   A
Starina je boljša.’« Učenci v soboto smukajo      klasje      Bila pa je sobota, ko je šel skozi  A
skozi žitna polja. Njegovi učenci so smukali      klasje,      ga meli z rokami in jedli. Nekaj farizejev je  A
bo nekoč ločil žito od plev; tudi veter češe      klasje      vsako leto: ostane zrnje, odletijo pleve.Sem  B
slej ko prej nagelj, pogosti pa so tudi srce,      klasje,      grozdi, mačice, krancelj itd.Včasih tudi stari  B
socialistične države, katerih grbe obdaja pšenično      klasje      (Evropa), ali tudi riževo klasje (Azija), ki  B
obdaja pšenično klasje (Evropa), ali tudi riževo      klasje      (Azija), ki naj bi v samem državnem znaku pričalo  B
svetlini, ki zaplešejo pod kapljicami kakor      klasje      v vetru, potem zalije petelinje grebene perunik  B
del želel dr. Janka Glazerja. Ta je namreč za      Klasje      uredil njegove Izbrane pesmi, za katere se je  B
je troje na delu, za njimi pa vrsta fantičev/      klasje      pobira, prinaša ga pridno jim polna naročja  C
sestavlja verz. Seme, ki ti zasejal si ga, že gre v      klasje      veselo, nam in za nami dokaj vnukom obeta sadu  C
Emo in Zlatarna, medtem ko sta Kovinotehna in      Klasje      postala žrtvi prevzema, ne da bi ta posel servisirala  D
zlasti na Štajerskem. V mislih imam celjsko      Klasje,      ptujske pekarne, sem sodijo potem delno še koroške  D
Prešernovih poezij Pesmi Franceta Preširna za      Klasje      leta 1866.Litografijo je Muzeju podarila Tatjana  D
STA      Klasje      plete povezave Celje -  D
Celje - Celjsko mlinsko predelovalno podjetje      Klasje,      ki je v večinski lasti Pekarne Jager iz Maribora  D
vplivali veliki trgovci z zaostrovanjem pogojev.      Klasje      se aktivno vključuje sedanje povezovanje pekarstva  D
Direktor celjskega mlinskopredelovalnega podjetja      Klasje      Edvard Stepišnik je odstopil.Na čelu podjetja  D
osebnih razlogov, ki pa niso zdravstvene narave.      Klasje      je lani poslovalo brez tekoče izgube, ki so  D
firmo Hahne o ustanovitvi mešanega podjetja.      Klasje      bo prek nje izvažalo v Nemčijo in zahodno Evropo  D
zamenjava Stepišnika s Hustičem, ki je prišel v      Klasje      lani iz Hmezad banke Žalec in se je že izkazal  D
po načrtih. Drofenik pa je še dodal, da je      Klasje      razširilo trg in uvedlo nove programe, medtem  D
Polona Malovrh      Klasje      in Hahne ustanovila mešano družbo V novi družbi  D
Producer) Žitarski proizvodi, d.o.o., ima celjsko      Klasje      49, nemški Hahne pa 51-odstotni lastniški delež  D
celoten izvoz Klasja. V novi mešani družbi ima      Klasje      49, Hahne pa 51-odstotni lastniški delež.Za  D
V tem kontekstu je Petek še povedal, da je      Klasje      prek firme Hahne že zdaj izvažalo v Evropo in  D
velike tatvine v mlinsko-predelovalni industriji      Klasje      zaradi pomanjkljive dokumentacije in nepripravljenosti  D
spravljeno žito blagovnih rezerv in delniške družbe      Klasje,      manjkalo 400 ton pšenice. Vodstvo Klasja je  D
vprašanje, čigava pšenica naj bi manjkala.      Klasje,      ki ima v silosih le okoli desetino vse pšenice  D
Ni jim uspelo. Ker je      Klasje      pristojno za varovanje državne pšenice, je moralo  D
Skupščina celjskega mlinsko predelovalnega podjetja      Klasje,      ki je v večinski lasti Pekarne Jager iz Maribora  D
tolarjev revalorizacijskega popravka rezerv.      Klasje      je imelo lani 16,9 milijona tolarjev dobička  D
Nižji stroški brez odpuščanja Celjsko      Klasje      povečuje prodajo Obetavna povezava s koncernom  D
lastništvo v mlinskopredelovalni industriji      Klasje,      ki v svoji panogi obvladuje okoli 15 odstotkov  D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA