Lepo je bilo, »Ej, Lenkovič!« se vzravna v sedlu. »Tedaj, tedaj, ko si polomil štiri tisoč srpov, ki so hoteli žeti naše klasje, štiri tisoč polumesecev sam s štirimi stotinami. In tedaj, ko si zlomil dvanajst tisoč srpov bosanskemu paši gori ob Savi. Ej, tedaj smo se divili tebi in tvojemu polku.