kant (666)

smejejo). GLAŽEK Po rajnkem oném, ki smo ga na	kant	dejali ‒ pak sem te zadnje dele ven vzel in	A
Pa ne v kante. Kar takole, mimo	kant,	čez kante. FRANC: Kar na tla?	A
sobo si zasmradil. Prilezel si izza tistih	kant	v veži, kjer so ti vlivali za vrat golaž.Z vampi	A
bolelo posebno, da ste spravili mojega starega na	kant;	take reči se prigodé zmerom in zato ni treba	A
vse zapili. Priden človek ne pride nikoli na	kant...	KRNEC prestrašen, jecaje: Jaz ne morem	A
polože roke mu Oče, in Platon je Andrej, in	Kant	je Luka; kaj truda treba njemu je in uka, ko	A
On bi ji pokazal na njegovem mestu! »Na	kant	nas spravite s svojim gospodarjenjem. Tako gospodarj	A
analitičnemu poželenju, na njegovi pisalni mizi so	Kant,	Croce in Masaryk.Na univerzi v Bologni zagovarja	A
tišina. Oddaljeni klici z ulice, ropotanje	kant	za smeti, ki jih je spet obračal kak klošar	A
prezračiti. Toda potem bo udaril smrad od	kant	za smeti, kjer razpadajo kosti in kjer kosmati	A
iz Göteborga, ki je 50 milj proč. O tem piše	Kant.	Ta je malo močnejša od tistega trkanja po oknu	A
ugovarjajo Weinertu, po rasni teoriji popoln kreten,	Kant	širokoglavec z indeksom 85,5, Leibnitz pa z	A
stresa svoje šale in renči z zlatimi zobmi? Iz	kant	so polivali lesni lak ali bencin in v hipu je	A
polomljene rešetke in z novimi eksplozijami	kant	lesnega laka na dvorišču. 19.	A
žico in barikade iz lesa, sodov, smetarskih	kant,	polomljenega pohištva, pokvarjenega tovornjaka	A
kratkemu hrumu bitke, votlim eksplozijam bencinskih	kant,	dimnih bomb, ki so počile ob kapiji. Upravo	A
sva po stopnicah in s hodnikov pobrala nekaj	kant	bencina.Ostale so tam pripravljene za obrambo	A
kapijo. Johan je privlekel na streho eno od	kant,	ki so stale pri vratih na podstrešje. Odprl	A
trgovec, ki se je pripravljal z dobičkom na	kant,	in si tolaži vest marsikak prošnjik, ko črni	A
draga stvar in nas bodo strupi spravili čisto na	kant,	blizu smo že. Dejala je: »Oh!« in »Nak!	A
nejevoljen, ampak zamahnil je z roko tjavendan: ”Na	kant	me še ni spravil,“ je rekel. Stvar pa je	A
se neprestano« in naturna postava, o kateri	Kant	pravi, da je »die Beziehung der Idee auf die	A
enkrat za troške, in potem gonita posestvo na	kant.	Vid ima že zdavnaj v rokah odlok, da bode zadnja	A
srbski Živkovići, kmetije bi pa spravili na	kant!	Pa kmetuj!	A
tem obdobju so na kulturnem področju Leibnitz,	Kant,	Lessing, Goethe, Schiller, Heine, Beethoven	A
Kot vsi učenjaki, je bil tudi slavni filozof	Kant	zelo raztresen človek.Nekoč pride v knjigarno	A
knjigarno in knjigarnar ga vljudno vpraša, kaj želi.	Kant	ga zamišljeno pogleda in pravi: »Glejte, popolnoma	A
tako majhni!« . / . / stran 212 . / Ko je bil	Kant	že v letih, ga je prijatelj vprašal, zakaj se	A
morem upati.« »Prav gotovo ne,« je prikimal	Kant,	»teh se moraš bati!« Ko so ga vprašali, kateri	A
»Ali ste že slišali?! Pavlovec pojde na	kant!	« »Hm, hm?	A
dvomiti. Recimo, kar zadeva Boga, imajo Descartes,	Kant	in Leibniz različne dokaze, ki se med seboj	A
največja prednost podjetja. Da so prišli čisto na	kant	je bilo za Novell kasneje pravi blagoslov.	A
parodije: Corneille, Goethe, Schiller, Hegel,	Kant,	Puškin, Byron, Gogolj, Gercen, Tolstoj, Turgenjev	B
so bili, prav po njenih kriterijih, Sokrat,	Kant	in Leibnitz popolni kreteni.Ampak ta podrobnost	B
mano in moralna zakonitost v meni. Immanuel	Kant	Fizika in metafizika 15 Relativni pogledi na	B
Iz tega začaranega kroga je pokazal pot šele	Kant,	še bolj prepričljivo pa pozneje Husserl v svojih	B
Za kaj gre? Bruno.	Kant	je v enem izmed del iz svojega ”predkritičnega	B
temeljih razlikovanja področij v prostoru“ (1768) [	Kant	(1)] predlagal miselni eksperiment, ki naj bi	B
roko, ali desna rokavica z levo roko. No, in	Kant	trdi, da levost (analogno desnost) ni intrinzična	B
ju gledamo ločeno, vsako zase, sta - kot meni	Kant	- kot levica oziroma kot desnica (raz)ločeni	B
bi bila določena s prostorom, ne pa obratno.	Kant	je pozneje, v svojem kritičnem obdobju, sicer	B
zadostuje desnost, imaš sicer prav - ni pa, je menil	Kant,	desnost nujni pogoj za levost.V svojem miselnem	B
No, si predstavljaš levico v praznini?	Kant	je v svojem predkritičnem obdobju menil, da	B
Bruno. Da,	Kant	bi prikimal.V ”levem“ svetcu bi bila levica	B
in Leibnizevem času in kakor je mislil tudi	Kant	v svojem ”predkritičnem obdobju“. Dandanes je	B
odvisna od topološke ”oblike“ samega prostora.	Kant	je poznal samo tridimenzionalni evklidski prostor	B
obratno, kot menijo relacionisti. Po Nerlichu se	Kant	v svoji ”predkritični“ teoriji prostora ni motil	B
Nič pohujšljivega? Ali	Kant	ni dovolj pohujšljiv? Janez. Kant, pa pohujšljiv	B
Ali Kant ni dovolj pohujšljiv? Janez.	Kant,	pa pohujšljiv? Angel.	B
odstavek iz Kantovih Sanj duhovidca, v katerem	Kant	duhovidca Swedenborga predstavi takole: ”V	B
London, da bi poskrbel za njihovo izdajo...“ [	Kant	(2), 966] Angel.	B
Kakšen cinizem, kakšna sprijenost! Kako si je	Kant	smel vzeti pravico, da tako žali rajne duše	B
naravnost vprašaš - Kantu. Vendar se je tudi	Kant	glede Swedenborga motil, ker njegovih spisov	B
Swedenborg tako obseden s praznino kot Newton in	Kant?	Bruno.	B
pravzaprav ne vemo nič, ampak sta, kot pravi	Kant,	”apriorni formi čutnega zora“, formi same čutnosti	B
Bruno. Res je:	Kant	pojmuje prostor in enako tudi čas kot ”transcendentalno	B
Janez lista po knjigi.	Kant	pravi takole: ”V transcendentalni estetiki	B
principa spoznanja, namreč prostor in čas...“ [	Kant	(3), B 36 (v slov. str. 85)] Bruno.	B
sva oba brala Kanta... torej, ali se ti zdi, da	Kant	prostoru in času pripisuje kakšne čiste apriorne	B
form čutnega zrenja, tj. prostora in časa, saj	Kant	zapiše - če pogledava še malce v njegovo razlagalno	B
številu s postopnim dodajanjem enic v času...“ [	Kant	(4), h 10 (91)]. Kajti tudi če drži, da mora	B
prej sem vas mislil vprašati ravno to: ker je	Kant	o apriornosti prostora pisal še pred odkritjem	B
zunanje, prostora pa ni mogoče zreti notranje.“ [	Kant	(1), B 37 (85-6)] Kot vidiš, Kant razlikuje	B
[Kant (1), B 37 (85-6)] Kot vidiš,	Kant	razlikuje med zunanjostjo prostora in notranjostjo	B
prav tam, B 49-50 (93)] V naslednjem odstavku	Kant	pojasnjuje, da je čas, čeprav ni določilo zunanjih	B
vedeti, niti tega, ali so v prostoru in času (	Kant	je menil, da niso) - in se posveča izključno	B
prostora in časa v klasičnem pomenu, tako kot	Kant?	Je bil tudi zanj prostor strukturiran evklidsko	B
rešitvi uganke časa ni prišel dosti dlje od Kanta?	Kant	vsaj ni tako ostro ločeval naravoslovja od filozofije	B
še manj ”sintetično apriorna“, kot je menil	Kant,	saj je zgolj ena od teoretično možnih struktur	B
dejanskih strukturnih lastnostih, za katere je	Kant	mislil, da so nujno in ”absolutno“ določene	B
novokantovci ne morejo izogniti dejstvu, da je	Kant	pripisoval evklidski geometriji apriorni status	B
pojmovanju strukture prostora-časa, tako kot je	Kant	pokazal za klasično pojmovanje prostora in časa	B
nevzdržnost teze o neskončnosti vesolja. Pozneje je	Kant	s ”prvo antinomijo čistega uma“ pokazal, da	B
sprejemal prvo, zavračal pa drugo. Podobno je menil	Kant,	ki mu je bila aktualna neskončnost samo regulativna	B
obenem pogoji možnosti predmetov izkustva.“ (	Kant,	Kritika čistega uma, II,2,2,2).Pri Kantu so	B
prostoru-času in opazovalcem, tj. da analogno kakor	Kant	povezuje spoznanje (opazovanje) in njegove možne	B
Kluwer Academic Publishers, Dordrecht, 1991	Kant,	Immanuel (1): ”Vor dem ersten Grunde des Unterschiedes	B
[1768], Vorkritische Schriften bis 1768 (	Kant	Werke, Band I, s. 993-1000), Wissenschaftliche	B
issenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt, 1998.	Kant,	Immanuel (2): ”Träume eines Geistersehers, erläutert	B
Werke, II), Suhrkamp Verlag, Frankfurt, 1968.	Kant,	Immanuel (3): Kritika čistega uma -Transcendentalna	B
psihoanalizo VII, Analecta, Ljubljana, 1993.	Kant,	Immanuel (4): Prolegomena, prev. Jože Lavrič	B
Aristotel, Lukrecij, Tomaž Akvinski, Leibnitz,	Kant,	Hegel, Marx) in filozofe sinkretike, ki so komentirali	B
in etična zahteva, prav to, čemur je Immanuel	Kant	rekel »kategorični imperativ«. To temeljno priznanje	B
izreka resnični Imperator - po naše Vladar.	Kant	kot zasebnik je vanj še veroval, zato tega problema	B
Bomo videli! ”Lj.  Zvon“ pa pride čisto na	kant	pod zaspanim vodstvom Šlebingerjevim in pa vsled	B
najbolj znanih in spoštovanih filozofov (Spinoza,	Kant,	Hegel, Schopenhauer) in dovolj boš imel ”filozofije	B
prevodih "Allheit" prevajajo s "totality"). Celo	Kant	sam poleg "Allheit" v oklepaju zapiše še "Totalität	C
ki ga tvorijo vse tri omenjene kategorije),	Kant	o tem, kako naj bi jih razumeli, pravzaprav	C
temu lahko o kategoriji totalitete trdimo, da	Kant	z njo ne meri na totaliteto v smislu absolutne	C
naj bi bilo le v Kritiki razsodne moči, kjer	Kant	izpelje "estetizacijo totalitete": "To, kar	C
Spinozi in Vicu. Posebne pozornosti sta deležna	Kant	in Schiller, nato pa je obsežen del besedila	C
čas, dobro itn. Absolut v splošnem, kot pravi	Kant.	" Reprezentirati absolut pomeni relativizirati	C
Voltaire, Nietzsche, Lessing, Haeckel, nato	Kant,	Sartre in Galilei, ob tem pa je še vedno bral	C
mišljenja ne omenja, vendar je vsekakor prisoten, je	Kant,	poleg njega Hegel, Heidegger in tudi avtorji	C
Lyotarda in Wittgensteina. In nato mezanin:	Kant	in Habermas.In temelji, "stališča", na katerih	C
filozofije, čeprav na prvi pogled ni očitna -	Kant	še vedno govori o dveh, prej omenjenih zmožnostih	C
postavlja skoraj nerešljive probleme, ki jih	Kant	rešuje s svojo dialektiko.Skratka, racionalnost	C
umu očitno izhaja iz preloma, ki ga je izvedel	Kant.	Slednji je namreč prvi razvil pojmovanje racionalnost	C
sodobna posledica spremembe, ki jo je vpeljal	Kant.	2.2.2.	C
subjekta? Kot Milner upravičeno opozarja, se	Kant	in Freud glede tega vprašanja vsaj na prvi pogled	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani