nova beseda iz Slovenije
glede na njo, s to razliko, da Sade to pokaže, | Kant | pa ne. Lacan naj bi pri tem izhajal predvsem | C |
svojem interesu za objekt - tistega torej, kar | Kant | zato oriše kot 'patološko'." V erotičnem izmikanju | C |
moralnem izkustvu. Objekta namreč, ki ga je | Kant | prisiljen odpraviti v nemisljivo svoje Stvari | C |
Kantova in Sadova "antropologija" identični. Če | Kant | ni Sade, je to zato, ker je Kant melanholik | C |
identični. Če Kant ni Sade, je to zato, ker je | Kant | melanholik, ki "svoje želje ne realizira tako | C |
ugodja, negacijo subjektove dobrobiti. Sam | Kant | naj bi torej naredil korak v smeri Sada prav | C |
zakon, drugega pa volja do užitka. Tisto, kar | Kant | sam priznava, je razcep subjekta z označevalcem | C |
moralnim subjektom. Problem torej ni v tem, da | Kant | ne bi hotel priznati subjektovega razcepa.Ravno | C |
kot po Lacanu prav kategorični imperativ. | Kant | naj bi po Nancyju postavil in hkrati že rešil | C |
in to pred vsakim alter egom." Za Lacana pa | Kant | s svojo formulacijo kategoričnega imperativa | C |
osrčja subjektove identitete, je glas samega uma. | Kant | se problema razcepa subjekta kategoričnega imperativa | C |
izkustvo avtonomizacije glasu vesti. Tako po Lacanu | Kant | prikriva tisto, kar razkriva norost, da namreč | C |
neznosni užitek naprti Vrhovnemu bitju zlobe. | Kant | noče nič vedeti o zlem užitku, o Drugem, ki | C |
ki hoče zlo, ki uživa v zlu. Kajti če se je | Kant | upiral temu, da bi objektu zakona dal kakršno | C |
Krščanstvo je že imuniziralo subjekta za užitek Boga, | Kant | pa ta problem reši tako, da na mestu, kjer bi | C |
etike zakona, je to zato, ker v trenutku, ko se | Kant | znebi božjega zapovedovalca, "naturnega" subjekta | C |
ki ukazuje, zapoveduje. Toda, kot pokaže sam | Kant | v Opus postumum, je prav ta sklep napačen: ne | C |
more poslušati, ne da bi se razcepil", tudi | Kant | ve, da dolžnost, ki si jo sam naloži, subjekta | C |
V bežni, a dragoceni opazki v Opus postumum | Kant | že poskuša rešiti zagato subjektovega razcepa | C |
nakazana perspektiva ekstimnosti, v katero pozni | Kant | situira zapoved dolžnosti, zarisuje obrise neke | C |
Franciji in novega Cromwella v Angliji. IMMANUEL | KANT | (1724‐1804) Podobno kot Martina Luthra, ki | C |
temveč kreatorji svojega sveta. Sicer pa je | Kant | za zgodovino zgodovinopisja pomemben zaradi | C |
je spremenila pogled na zgodovino nasploh. | Kant | ločuje dva tipa zgodovine (Geschichte): empirično | C |
ne želijo, vendar morajo živeti. Kot kaže, je | Kant | že dvesto let pred Bonom, pevcem skupine U2 | C |
odovinarja. Ali, kot pravi Marnie Hughes-Warrington: » | Kant | bi bil šokiran (če ne celo zgrožen), če bi lahko | C |
Warrington 2000, Groh 1992, Stern 1973. Imanuel | Kant | Deveti stavek[957] | C |
svobodno živi pod okriljem brezhibne Ustave ( | Kant) | .Od dveh stvari izberimo eno: ali je to gibanje | C |
filozofijam zgodovine, ki ugotavljajo, tako kot | Kant, | da v celoti gibanje človeštva sledi bodisi stremljenju | C |
človeštvo skozi tri stadije. In to je storil | Kant: | njegova nadvse lucidna filozofija zgodovine | C |
možna in verjetna, pa nikakor ni zanesljiva; | Kant | razume pisanje svoje filozofske Zgodovine kot | C |
pravičnost in upoštevanje človekovih pravic ( | Kant | je zapisal, da človek nikdar ne sme biti sredstvo | C |
16. Temeljno delo velikega filozofa je - | Kant, | Immanuel (1788): Kritik der praktischen Vernunft | C |
zelo pristranska in ni čista sodba okusa."(229) | Kant | s tem, ko postavi zdaj že znamenito razsvetljensko | C |
Press, New York, 1988, str. 124. (229) Immanuel | Kant, | Critique of Judgment (1790), prev. Werner S | C |
azsvetljenski usmerjenosti v raztelešeni vid. (233) | Kant, | Critique of Judgement, str. 69; slov. prevod | C |
predstavljaš (Reinhart) (Wilke) Intravenera | Kant, | Immanuel op. 491, op. 566; o estetiki op. 299 | C |
Zero op. 18 Piper, Adrian; delo identiteta; | Kant | op. 491; o rasizmu / seksizmu op. 493; rasa | C |
retorika: Descartes, Hobbes, Locke, Vico, Hume in | Kant | V sedemnajstem stoletju so veliko razpravljali | C |
estetike in idealiziranja poezije. Immanuel | Kant, | čigar vpliv je obvladoval nemško filozofijo | C |
pesnik ukvarjati zgolj z njegovo nalogo. Nato | Kant | opiše, kako da govorništvo izrablja slabosti | C |
kanoni, | Kant, | Immanuel, Karel Veliki, | C |
vključeni *Lessing, *Goethe, *Schiller in Emanuel | Kant. | *Judovska literatura Vzhodne Evrope je izkusila | C |
tvegano poslovno potezo svojo firmo spravil »na | kant« | , zato iz obupa oropa banko in v hipu postane | D |
Prozac? Ne, | Kant | V težkih trenutkih ne pomagajo le psihoanalitiki | D |
filozofsko svetovanje primerno za številne težave. | Kant, | recimo, pomaga pri zakonskih problemih.»Nihče | D |
tudi obiskovalec. Ko se je to zgodilo in si je | Kant | nekoliko opomogel, je spregovoril: »Občutek | D |
leta 1724 se je rodil nemški filozof Immanuel | Kant | (umrl leta 1804), utemeljitelj kritične filozofije | D |
kritične filozofije. Kot vsi učenjaki, je bil tudi | Kant | zelo raztresen človek.Nekoč je prišel v knjigarno | D |
ven učenost!« »Neumnost pa noter,« je zagodel | Kant. | Real odgovoril na izziv Barcelone in Valencie | D |
1724 Rodil se je nemški filozof Immanuel | Kant | (umrl leta 1804). 1870 Rodil se je Vladimir | D |
dežela fantastov, je dejal filozof Immanuel | Kant. | Fantazirajte, prosim, malo o prihodnosti zdravstva | D |
potrošniške organizacije in jih spraviti na | kant, | a jim ne uspeva.To počnejo na nacionalni ravni | D |
javnosti, ki ga je tako bleščeče utemeljil Immanuel | Kant, | na nadzorstveno vlogo tiska in zapostavljati | D |
vredno življenje ali, kot je zapisal že Immanuel | Kant: | »Zvezdno nebo nad nami in moralni zakoni v nas | D |
potrditev tistega, kar je predvidel Immanuel | Kant: | državljan noče vojne. Tudi položaj med državami | D |
komedijo tematiziralo šele razsvetljenstvo, točneje | Kant | v Kritiki razsodnosti.Takšna usoda komičnega | D |
več dreka«. Delajmo se torej, da se je novi | Kant | že pojavil in opravil svoje neizogibno delo | D |
torej nimamo zahvaliti »moralnemu zakonu v nas« ( | Kant) | , temveč čveku v medijih. Norbert Bolz, filozof | D |
absoluta 120 ha gozda in spravil družino na | kant. | Avtorji baleta so si ga razložili kot človeka | D |
leta 1724 se je rodil nemški filozof Immanuel | Kant | (umrl leta 1804), največji predstavnik nemške | D |
vprašani. »Res škoda, da ste pozabili,« je odvrnil | Kant, | »ker ste prav gotovo edini človek na svetu, | D |
lastnikom povsod, kjer je to le mogoče. Lojze | Kant | Na kratko | D |
jeziku, ki je zdaj zapisana tudi v zakonu? Lojze | Kant | Anketa Dela | D |
in se priključil k občini Sovodnje. Lojze | Kant | Ustavna komisija končala del | D |
stavbe da ne spreminja njene namembnosti. Lojze | Kant | Fotodokumentacija Dela | D |
bili na vrsti Slovenija in Hrvaška. Lojze | Kant | Na kratko | D |
vladi vztrajal pri čiščenju mejnega pasu? Lojze | Kant | Ministrstvo za notranje zadeve Italije je | D |
kot bi pripomnil Fichtejev starejši kolega | Kant, | »globoko razmišljanje in dolgotrajno opazovanje | D |
opisujeta povojno nasilje nad Slovenci. Lojze | Kant | Obe krovni organizaciji sta že protestirali | D |
organizacij kakor obmejne desnice nasploh. Lojze | Kant | V Gorici bodo namestili 210 novih policistov | D |
temeljno »idejo«, na »značilen« navedek. Plotin in | Kant, | Eriugena in Aristotel, Areopagit in Hegel govorijo | D |
zbuja veliko upanja, da bodo uspešna. Lojze | Kant | Na kratko | D |
Več na 3. strani. Z. R., Lojze | Kant | Tema dneva | D |
Ljubljani - velik mednarodni ugled. Lojze | Kant | Ocenjevalci vina so navdušeni | D |
vezništva v preteklost ni bila neutemeljena. Lojze | Kant | Podatki o julijskem turističnem obisku | D |
ne morejo pogojevati članstva v Natu. Lojze | Kant | Ljubljana - | D |
izrednega stanja na goriškem odseku meje. Lojze | Kant | Začel bo veljati spremenjeni zakon o socialnem | D |
smerjenih skupinah protifašističnega tabora. Lojze | Kant | O (ne)izvajanju zakona za odpravo posledic | D |
o najrazličnejših obmejnih dogodkih. Lojze | Kant | Podražitev obmejnega goriva | D |
odprtje prenovljenega židovskega muzeja. Lojze | Kant | Študijski dnevi Draga 2001 | D |
opisujeta povojno nasilje nad Slovenci. Lojze | Kant | Obe krovni organizaciji sta že protestirali | D |
problema oblikovati različna izhodišča. Lojze | Kant | Vlada o sedežu holdinga Slovenske elektrarne | D |
zamrznili slovensko-italijanski odnosi. Lojze | Kant | Umaški ribiči za »Jurijevo različico« | D |
njim bližjem nemškem duhovnem svetu Lessing in | Kant? | "Največji filozof po Aristotelu, Immanuel Kant | D |
"Največji filozof po Aristotelu, Immanuel | Kant | (1724-1804), je v svojih kritičnih analizah | D |
Italijane in da se morajo za to še odkupiti. Lojze | Kant | Foto Milovan Dimitrič | D |
prenesla napad. Po uri pretovarjanja vseh mogočih | kant | in kantic, kompresorjev in preštevilnih težkih | D |
Rousseauja, pa neke zmešane pisce z imeni Kancijan ( | Kant) | , Šilnik (Schelling) in Jež (Hegel).Ko se vrne | D |
splačalo, v modernih časih več ne. Immanuel | Kant | je ugotavljal, da je »duh trgovine nezdružljiv | D |
črpalko, kjer stoji vrsta zamazanih sodov in | kant, | hoditi z zajetnimi kupi novcev.Brez denarja | D |
spoznanje s predavanja, da le trije vedo, kdo je bil | Kant | - francoski filozof, da ne bi slučajno kdo živel | D |
nekaj hujšega od vojne: pekel. In vendar je | Kant, | ko je razglabljal o pogojih za svetovni mir | D |
najverjetneje premier Vadžpaji, podpredsednik | Kant | in notranji minister Advani New Delhi - | D |
je smrti ušel indijski podpredsednik Krišan | Kant, | ki ga je eden od napadalcev želel ustreliti | D |
opazil, da bo prišlo do tega, je bil Immanuel | Kant. | Tam, v malem mestu Koenigsberg, kjer je sedel | D |
lahko razumejo. V tej svoji viziji prihodnosti | Kant | govori o tem, da je svet krogla. Vsi ljudje | D |
skupnost človeštva. Svet je celota, zaključuje | Kant. | To pomeni, da iz sveta ne morete ubežati, da | D |
je umrl nemški idealistični filozof Immanuel | Kant | (rojen leta 1724), utemeljitelj kritične filozofije | D |
drastika, 24. E(dvard) M(iler), 25. oolit, 27. | Kant, | 28. Ono, 29. nrav, 30. rang, 31. prod, 32. ekarit | D |
živel in ustvarjal sloviti filozof Immanuel | Kant. | Zgodovinsko izročilo igra pomembno vlogo v načrtovanj | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |