izgubljen (1.348)

Bil si v semenišču. Videl sem, kako si	izgubljen.	V tebi sem hotel prebuditi nekaj, kar bi te pognalo	A
/ . / stran 56 . / O ‒ o ‒ o moj otrok je	izgubljen!	Deseti prizor SIRK bučno vstopi, pijan	A
KOŽELJ: Vrag me vzemi, - zdi se mi, da sem docela	izgubljen	... DOLINAR od desne pri vhodu. DRUGI	A
Zato, ker je prišel razcapan in nepočesan in	izgubljen,	zato te je precej vzel... vso, kakor si stala	A
stala pred njim. No, glej, zdaj sem jaz tudi	izgubljen,	brez doma, vagabund; tako lepo sem si bil napravil	A
zdaj stojim pred tabo razcapan, nepočesan,	izgubljen	in te prosim kruha, ljubezni... FRANCKA: Ne	A
In kdo ste vi?	Izgubljen	študent!Bodite pametni in premislite: če bi	A
trenotek hrepenenja je ukraden življenju, je	izgubljen,	zavržen.Kdor pa presanja in prekoprni vse svoje	A
razjedeni od trepetajočega hrepenenja. Ali	izgubljen	ni noben samoten vzdih, tudi solza slabotnega	A
- Brez upa	izgubljen!	-	A
Na postelji moji umira človek bolan,	izgubljen	kot jaz, njegove oči, vesele in tihe,	A
dela -- oj število krasno ... Vse za tabo;	izgubljen	si, Kacijanar silni!...	A
prècej dolgi poti v Eisenerz, je luna kot kak	izgubljen	sesterc, nebo pa kot iz Neronovih dni. Oče se	A
nikar! . / . / stran 40 . / IZGUBLJENI RAJ	Izgubljen	človeku je zemeljski raj, Adamova deca v pregnanstvu	A
roba potopljen, prepoln od želja, že skoraj	izgubljen!	Če ne znebim se tovora, se pod gladino znajdeva	A
res njen mož. Če je že surova s tabo, potem si	izgubljen.	Ga ni mazila več...«	A
tikanje ga pridrži. »Hahaha... da sem torej	izgubljen?	Bog pomagaj!	A
on je bil v ti praznini na mah neodgovoren,	izgubljen,	skoraj potepuh na križišču, skoraj vlačuga brez	A
svoji celoti resničen in isti trenutek tudi	izgubljen.	Tedaj sem vstal in hitro šel po sredi ležišč	A
človeka, h kateremu bi se zatekel, kakor išče	izgubljen	pes svojega gospodarja. Sam bog ve,	A
Kako nestanoviten je človek in kako do kraja	izgubljen,	ko so potrgane vse njegove niti z naravo.	A
deveti dan so jo pokopali. Ravničar je bil tako	izgubljen,	da ga niso pustili niti k pogrebu.Nekaj dni	A
in zdravnik. Takrat je pob odložil knjige in	izgubljen	taval okrog hiše.Tudi očeta se je izogibal.	A
- Najdù je čudak, govorijo eni. - Najdù je	izgubljen,	govorijo drugi. - Najdù je poln mladosti	A
je bilo že štirideset let. Ostal je sam in	izgubljen.	Klavrno je trapal po vasi in stokal.	A
Nekam bo moral. In če ne pride k nam, bo	izgubljen	... za nas, zase - in zate ... Mislim, da je še	A
k solznim očem. »Dokler je živ, partizan ni	izgubljen!	«z odločnim mirom reče očka Orel.	A
časa se je zatekel k pavlincem v Olimje, bil je	izgubljen,	kogar nostri zapustijo, ta je res izgubljen	A
izgubljen, kogar nostri zapustijo, ta je res	izgubljen.	Tam je iskal pomoč v kapeli Frančiška Ksaverija	A
skušnjavam, samo v Družbi bi bil varen, zdaj je	izgubljen;	moral bi imeti sočutje s tabo, je rekel odposlanec	A
dejanje hkrati daleč ob reki in šumenje voda,	izgubljen	glas med njimi.Ali čutiš mezenje tkiva, usahnjeno	A
ve, kaj bi, da je zdaj prvič ta dan prazen in	izgubljen.	Gledal je vame in čakal, kaj bom storil.	A
popotnikom. Ta zgroženost povzroči, da pogled ni več	izgubljen	in steklen, da njene oči najprej zgroženo, potem	A
vratu, trdo za njim sem se pomikal, nič več	izgubljen	in pozabljen, skoraj dotikal sem se ga, hodeč	A
KROG SVETLOBE Daleč zunaj v tišini stopam,	izgubljen	in pozabljen, po neskončnem polju mi brodijo	A
z dvema Dolenjcema, ki mu oba jamo kopljeta.	Izgubljen	je, utopljen je, se bojim, pravi Prešeren.Da	A
Kaj je vendar?« »	Izgubljen	sem, izgubljen!« je tarnal mož.»Zame ni rešitve	A
Kaj je vendar?« »Izgubljen sem,	izgubljen!	« je tarnal mož.»Zame ni rešitve.«	A
pogineš, ne bo nič hudega. ‒ Glejta tovariša	izgubljen	sem!Ozebline me mučijo, da bi kričal.	A
‒ mu je rojilo po glavi. ‒ Ako me dobi, sem	izgubljen.	Ozrl se je krog sebe.	A
Celo babe so dejale: ‘ Nikoli bi ne bil svetnik	izgubljen,	ako bi Zavijač hodil še po zemlji.’«	A
popoldne. Čas, ki ga je presedel v hanu, ni bil	izgubljen	zanj.Kajpada bi ga zasmehovali oni na otoku	A
zverina. In glej, ko kozliček vidi, da je že	izgubljen,	se obrne proti Vilarju, hoteč iskati zavetja	A
Gospod doktor, vi mi morate pomagati, drugače sem	izgubljen!	« »Kaj pa je, preljubi gospod župan?« se je začudil	A
Vedel sem, mož s tem želodcem je brez rešitve	izgubljen	za stvar.In ne bo ne prvi, ne zadnji, ki ga	A
zapeljati Stanku in ukradel doma denar! Zdaj je	izgubljen	na tem in onem svetu.Mar bi bil potrpel pri	A
naše gospode, ti?« Milanu se je zdelo, da je	izgubljen	‒ tukaj zanj ne bo milosti! Dvignil je roke	A
glavi. »Če pride v prisilno delavni co, je	izgubljen.	Kdor ni lump, tam postane!«	A
takrat, ko jih je bila stavila ‒ tako zavržen in	izgubljen	je bil ta želar, ki je jedel pse!Čigava je bila	A
stran 76 . / In zdaj mi je mera polna in sem	izgubljen	kakor jagnje sredi gozda in ne vem, kje je resnica	A
jugoslovanske duše? O, potem sem resnično	izgubljen	in si ne vem sveta in pota, kako bi si uravnal	A
ahkoverne bralce? . / . / stran 78 . / Čisto sem	izgubljen	in včasih že dvomim, ali so novine še novine	A
režiserjih različne. Toda zato pisatelj še ni	izgubljen	in naj nikar ne obupa: na razpolago so mu mere	A
prah v oči. Spoznal je, da bi bil pri priči	izgubljen,	ko bi se le količkaj ganil od gospodarja. Tako	A
Želimljem za lepo in čitljivo pisavo povsem	izgubljen!	« Tako me je uščipnil zaradi moje nagle in res	A
pota. Če je resnično, kar trdi Epafrodit, je	izgubljen	on, izgubljena Irena.Sedaj še utegne, k njemu	A
nožnic. Azbad je vztrepetal ob zavesti, da je	izgubljen.	Če ga potegnejo s konja, ga zmendrajo in uduše	A
»Šimen, skrbi me za Lucijo. Tako nekam	izgubljen	pogled ima.In kuhati jo je začelo.	A
Ni še vse zaman. Ni še	izgubljen.	Mora ga rešiti.	A
imela nobene možnosti več, potem bi bil res	izgubljen.	Zdaj vsaj imava še to možnost.	A
več, saj je vedela, da je njen boj že zdavnaj	izgubljen,	a tudi, da se je bil že začel neenakopravno	A
odpro oči po dolgem spanju in plane pogled,	izgubljen,	osupel, v preveliko lepoto ...Tihe steze se vijo	A
poklonil in prosil odpuščenja. Čutil sem, da sem	izgubljen	za vedno.Moja oficialnost je stala trdno in	A
poklekne; joka; osuplost; spoznanje; solze; objemi;	izgubljen	človek je bil, popoten umetnik, pa se je spokoril	A
stokajoč glas bolnega otroka, ki je lačen in	izgubljen	in čigar misli so brez upanja, kakor misli starca	A
ne gleda naprej, ne ozira se nazaj, veselo	izgubljen,	kakor tica v zraku, ki jo nosi jug preko dežele	A
sliši sanje in je srečen, v soncu in sanjah	izgubljen.	Metulji frfotajo in kakor se kretajo v toplem	A
obrazi, kadar je taval po ulicah sestradan in	izgubljen,	s povešeno glavo in stisnjenimi ustmi. ”	A
omahuješ; kdor se ni streznil in vzdramil, je bil	izgubljen	na vekomaj.“ ”Kaj se je zgodilo, kadar je	A
kljubovalno nasmehnil. ”Mati, ali sem tudi za vas	izgubljen?	Poglejte me vsaj!“	A
vsem svojem trepetajočem, razpaljenem telesu. ”	Izgubljen	si, utopljen, se bojim!“ je vzkliknil Nagode	A
komolcev golima rokama objela okrog vratu. ”	Izgubljen!	“ je vzkliknil Nagode. Jakob ga je slišal v svoji	A
Jakob ga je slišal v svoji omotici. ”Pa če	izgubljen	... v paradiž izgubljen!“ je odgovoril; glas mu	A
svoji omotici. ”Pa če izgubljen ... v paradiž	izgubljen!	“ je odgovoril; glas mu je bil hripav in trepetajoč	A
mojster mojstrov?“ se je začudila Melitta. ”	Izgubljen,	utopljen!“ je klical Nagode.”Zdaj se bo izkazalo	A
da je vsaki dan, ki ga živim tukaj v tujini,	izgubljen	za moje življenje, izgubljen devetkrat, ne enkrat	A
tukaj v tujini, izgubljen za moje življenje,	izgubljen	devetkrat, ne enkrat; zakaj en sam dan potrtosti	A
misli in da je šel njegov pogled, zameglel in	izgubljen,	s širokimi, glasnimi valovi pod nebo, preko	A
hrepenenje. Toda bilo je, kakor plamen brez sveče,	izgubljen	v praznoti ...Ubog popotnik, ki hiti truden in	A
tvoji koži bi ne bil rad. Saj sem jaz tudi	izgubljen	pes, ampak čisto navaden pes; ti pa imaš rdečo	A
lepih časov ... Sam sredi med ljudmi, sam in	izgubljen,	in v meni ni ne moči, ne tolažbe ...“ Očital	A
vse pričakovanje prazno, da bi bil ves večer	izgubljen,	uničen.Samó enkrat se je vračal takó iz gledališča	A
”Spominjam se, da... Nekoč sem popótoval -	izgubljen	človek - po naši prostrani domovini in tako	A
njegovo srce je kakor sončen žarek, v mrak	izgubljen...	“ ”Čemu ste ga žalili ... pogubljencu od daleč	A
zaklepajte duri!“ je sodil župan. ”Postopač je,	izgubljen	študent!“ je rekel notar.”Italijanski vohun	A
stran 55 . / brez skrbi, brez težkih misli,	izgubljen	v svetu, kakor kaplja v morju.Le časih se je	A
svoji fantaziji, ko je hodil po mestu veselo	izgubljen?	- Čutil je dobro, odkod ta plahost in globoko	A
je bil čas, ali že sem bil bolan in truden in	izgubljen;	nezavedno sem padal navzdol - in glej, zdaj	A
izpusti več, dokler mu ne izpije zadnje kapljice.	Izgubljen	si, prijatelj, žalibog!Zaradi tega ti vino še	A
neumno, sam sebe za nepotrebnega in nevažnega...	Izgubljen	za zmerom, priklenjen na življenje, na vedomca	A
Moraš si misliti, da sem živel takrat kakor	izgubljen	pes, ki se ne meni več za slučajne brce.In sredi	A
Navadno oboje hkrati. Kdor pride, je	izgubljen.	In drugi tako ne pride, kakor tisti, ki je bil	A
drugi tako ne pride, kakor tisti, ki je bil	izgubljen	že ob rojstvu. Samo to me jezi, Peter Novljan	A
preselil v mesto in je bil vesel in glasan; on pa,	izgubljen	in pregrešen, kakor je bil, se niti predrzniti	A
huzarje in jih obkolijo. Ojo, Frankopan je	izgubljen!	Že mu galopira Lenkovič s tropom plemičev na	A
upira ranjen silovitemu navalu. Jo, Vrletač je	izgubljen,	turška konjica se že spušča po pobočju! Zadrski	A
pustolovcem, haha, slepomišit kam na kmete v tih,	izgubljen	gradič, nemarnica, nesramnica, kozji gobec tak	A
od Lucijinega groba. Nato je hodil sam vase	izgubljen	samotno pot na Tolminsko. Jesen je šumela ob	A
zemlja kakor rdeča pičica, prav kakor atom,	izgubljen	med orjaki svetovi. Krasni obraz se Azraelu	A
naši Molly,« je odgovoril knez porogljivo, »je	izgubljen	diplomat.Da je ona državni minister Avstrije	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani