Ko je moj prijatelj župnik Karel, že davno v večnosti, zvedel, da sem za »šolmoštra«, mi je pisal: »Začudil sem se ob tej nesreči. Prepričan sem, da je en človeški rod v Želimljem za lepo in čitljivo pisavo povsem izgubljen!« Tako me je uščipnil zaradi moje nagle in res nelepe pisave.