nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Ni šel v tisto kapelo, v kapelo mrzlih juter in velikih upanj, tudi domov ni Šel; tisti kmečki ljudje, samo srce je še nekoliko vedelo zanje, ni mogel prednje, pregloboko jih je zakopal, dolga leta jim ni namenil nobene misli, nobenega spomina, kako naj zdaj gre prednje? Potikal se je po deželi, za nekaj časa se je zatekel k pavlincem v Olimje, bil je izgubljen, kogar nostri zapustijo, ta je res izgubljen. Tam je iskal pomoč v kapeli Frančiška Ksaverija, njemu se je zaupal, kakor se mu je od vsega začetka v Ljubljani, ne morem več, je rekel, ne morem več.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani