nova beseda iz Slovenije
Otrok. BARON Kdo? GOSPA Nikdar ga ne smem | imenovati! | BARON Ubijem ga! | A |
slutnje, ki me obhajajo, kadar babico Vrzo čujem | imenovati | njegovo ime, v mislih, da še žive, zakaj jih | A |
Tu gre grof Fridrih! Prosim, mojega imena ne | imenovati | v tej stvari. Odide. | A |
Skrij se in varuj se našega imena poleg svojega | imenovati. | ‒ Kaj stopaš predme? | A |
HERMAN Po dokazih! SODNIK Moreš li koga | imenovati, | ki bi zate pričal? VERONIKA Nikogar! | A |
/ stran 16 . / Prijateljice Ne morem jih | imenovati, | vse so začarane.Skoznje teče Soča. | A |
človek pokazal nekaj tega, kar smo se navadili | imenovati | kulturo srca.Meni se je v štirinajstih mescih | A |
delu telesa, ki ga vsaj pri župnikih ne kaže | imenovati | s pravim imenom. »Ne, po riti me pa | A |
telo neke živali, ki je ni treba opisati ali | imenovati, | je bila pač žival, domača, od blizu in daleč | A |
tisti levi razbojnik, ki ga niti Gesta ni mogel | imenovati, | kajti na vesti je imel vnebovpijoči greh naklepnega | A |
angleščini in v vseh drugih jezikih je treba dvojino | imenovati, | v slovenščini je samodejna: sva spala, bova | A |
povedala, kako jo je neka ženska ‒ da ne sme tete | imenovati, | to je vedela ‒ napotila semkaj. »Ne poslušaj | A |
moža. Eden, jako mlad, čigar obraz bi se smel | imenovati | lep, da ni kazal toliko ošabnosti, je sedel | A |
Vedite, grof Celjski, da nimate več pravice | imenovati | se gubernatorja niti člana kraljeve rodbine | A |
mreže in še veliko drugega orodja, ki ga še zdaj | imenovati | ne vem.Ubogi Boštjan je že komaj dihal. | A |
z njimi zgodilo. Roparji pa, ker tako smemo | imenovati | črne mravlje, padejo na bube, vsak zgrabi eno | A |
nažrl, drugače njegovih pustolovščin ni mogoče | imenovati | kot s to grdo besedo nažrl, to so bili tudi | A |
od bosenskega kruha.« Ko je majka zaslišala | imenovati | gospodina Franja, je dvignila glavo.»Da, gospodin | A |
Lisinskemu se je posvetilo v glavi, ko je slišal | imenovati | Tunguza.To ime je stalo že v novinah. | A |
zgodilo se je, da je zdolaj na dvorišču slišal | imenovati | njegovo ime. Neko jutro prve dni aprila ga je | A |
oslabljenega so ga prinesli v bolnico, da je mogel | imenovati | samo svoje ime in svoj polk.Kje je doma, kaj | A |
pojma, ki tiči za njo ‒ kakor da ga ne kaže | imenovati | vnemar. Da bi rekel, da je Smuka ženitev kaj | A |
te imam.« Pričel je modrovati in samega sebe | imenovati | osla, ker je upal, da žena opravi izročeno ji | A |
začel ‒ cesarjevega imena tudi vojak ni hotel | imenovati | ‒ dovršil bo tistile ‒« Pokazal je s prstom | A |
pa je zaljubila še druga ženska. Nevarno je | imenovati | njeno ime v Bizancu.« Grk se je previdno ozrl | A |
Vse bo ostalo na njej, vse tisto, kar se da | imenovati | samo z najbolj vsakdanjimi besedami in kar skupaj | A |
če bi smel pristnemu grofu seči v roko in ga | imenovati | za svojega prijatelja.Vidiš, njemu svoje roke | A |
bukve. Mozoljčarja, sleparja nekrščanskega, še | imenovati | nisem maral, preveč se mi je studil; toliko | A |
krase gospoda svetnika, je treba še posebej | imenovati | njegovo ljudomilost. Z mano, nevrednim človekom | A |
Delaš, če se tisto pravdno pisarjenje sploh delo | imenovati | more, delaš kot navit avtomat!Misliš malo, ješ | A |
ga je njega veličanstvo milostivo blagovolilo | imenovati | »Windhund«. 6 Na vaše povelje, visočanstvo. | A |
livadah te ljubezni dandanes še nobenega imena | imenovati | ne smemo!Stanoval je, kakor smo že povedali | A |
se je še celo v sredi višjih stanov predrznil | imenovati | katoliško edino zveličavno vero - Antikristovo | A |
angleški pesnik vam najbolj ugaja?« Že je hotel | imenovati | tebe, večni Shakespeare, a premisli se; Bog | A |
mladenič še enkrat, a sovraženega imena neče | imenovati, | temveč po kratkem premolku pristavi: »Ta, Štajerec | A |
preden bosta puško imela.« Ko je lovec slišal | imenovati | grad Zabrezje, bil je nekaj bolj prijazen in | A |
odlična, vendar ne sme z navadno besedo hiša | imenovati. | Ne samo, da so že nekdanji stavitelji grada Poleska | A |
sem tukaj. Moj gospodar, tako menda ti moram | imenovati | očeta svojega gojenca, moj gospodar je pol izobražen | A |
izvira iz tega, ker ti neka ženska ‒ imena nečem | imenovati | ‒ ni po volji.Ali ni res?« | A |
sorodnika! Toda za dobičkom, če se more dobiček | imenovati, | da človek spozna na smrtni postelji ležečega | A |
ni izdal in da si ga še tvoja mati ni upala | imenovati, | reva!‒ Zakaj se jokaš, deklina!« obrne se oče | A |
novega gospoda po svoje in ga med seboj jeli | imenovati | Sovo, bajè zato, ker je imel navado za vsako | A |
spredaj pri »kočijažu«, ako se je smel tako | imenovati | topasti kmetski fant, ki je mesto »na kozlu | A |
nego da se stara leta moramo še gospodična | imenovati? | « »Že zadnje ni nesreča pri vas, gospodična, | A |
biti, ker ‒ ona (videlo se mu je, da gospe neče | imenovati) | se je vas bala zaradi svoje hčerke.Neumno babje | A |
Tu sédite, kako lep razgled!« In začela mu je | imenovati | cerkvice, vasi, naselišča po vrsti, kakor so | A |
je smel svojo najeto neveliko sobo svoj dom | imenovati. | Ko je v svoji sobici luč naredil, odpravil voznika | A |
nekoliko minutah. Lisec sam ni slišal štacij | imenovati, | tedaj vstane in gre pozvedovat. Ko pride nazaj | A |
srce, navdušeno govoril za »slavo Slavjanov«. | Imenovati | bi se dali profesorji, ki so kokarde s slovenskimi | A |
»Kako se predrzneš moje ime s svojim obenem | imenovati? | « grozi se Peter. »Molči, molči, mačka stara | A |
zapeljivec, eleganten goljufivec ali kakor se hoče že | imenovati | znana vrsta ljudi, ki so mogoči le v večjih | A |
Ilijev sin sem ali pa Kosoman, kakor me hočeš | imenovati. | Veslaj! | A |
Tudi Koren se je obrnil, da odide. A ko je čul | imenovati | Boletove, zastala mu je noga; hotel je še nekaj | A |
hišice v Borju. Borje je trg na Kranjskem ‒ | imenovati | ga hočem tako, da pravega imena indiskretno | A |
gnesti v tesni, zaduhli dvorani, ako smemo tako | imenovati | glavno sobo, v kateri se je vršila predstava | A |
guvernanto ali družabnico ali kakor jo hočeš | imenovati! | Dva dni je že pri nas!« | A |
Kraja in vasi, kjer je ta mož stanoval, nečem | imenovati, | da ne bi se morebiti še kdo drug premotiti dal | A |
utemeljil je protest svoj s tem, da vendar ne gre | imenovati | za zdravnika moža s tako groznim imenom.»Pomislite | A |
majhnemu parku ‒ ako smemo primitiven vrtič tako | imenovati | ‒ sredi katerega je stala enonadstropna, lepo | A |
stegno«, izkazalo se je, da so že večkrat slišali | imenovati | ga, ali natanko nobeden ne ve ničesar o njem | A |
mu je melodiozno donel na uho; in ko je čul | imenovati | svoje ime, dospelo je njegovo čudenje do vrhunca | A |
kako pogorsko nimfo, kakor ste izvolili me že | imenovati? | To bi bilo vendar malo prepoetično.« | A |
ta ljubezen ali budalost, ako jo hočeš tako | imenovati, | in polagoma zopet mine, po dvanajst krat na | A |
sem govoriti o drugi stroki, ki bi se smela | imenovati | del omenjene velikanske razprave, namreč o poeziji | A |
mi žal, da sem nádejo, še kdaj to krasotico | imenovati | svojo, kupil od peklenskega vraga!« Tako mladina | A |
sliko tvojega življenja ‒ ako se sme življenje | imenovati | tako brezvoljno, brezumno opotekanje ‒ od danes | A |
časti ti prestanejo s smrtjo, slavo pa smemo | imenovati | nesmrtno, in najdlje traja slava, katero dosežeš | A |
pozna pa juh, ki gredo v slast našim vrstnikom; | imenovati | zna cvetke na trati in tiste, ki jih razpostavljamo | A |
in se mu zahvali za veliko srečo, da se sme | imenovati | njegova hči; starčku pa se zasvetijo pri tem | A |
pridobim njegovega srca. Če ga ne morem sama | imenovati | svojega moža, naj ga tudi nobena druga ne imenuje | A |
razžaljive priimke, katerih si še ne upamo | imenovati, | ljudje, kateri niso imeli drugega opravka; a | A |
poslušal; zdaj ju je učil poznavati, razredovati in | imenovati | razne rastline; zdaj jima je lovil metulje in | A |
njivo; tam so nakopali sadeža ‒ ne upamo si ga | imenovati | po imenu; ime mu je strašno kmečko, prozaično | A |
pismo v roke in bere: »Oče! Pa saj ne smem več | imenovati | vas očeta.Sama sem pretrgala, z grešno roko | A |
Zvečer je sedela Zora ‒ zdaj jo pač smemo že | imenovati | po imenu ‒ sama na klopi pred oglarjevo kočo | A |
kar vas je, stari in mladi; mož vas ne morem | imenovati. | Šeme ste, ne možje! | A |
pa s svojim slavnim divjim možem, ki se mora | imenovati | zaradi svoje olike, blagodušnosti in pohlevnosti | A |
ne dobi med njimi niti eden, ki bi se mogel | imenovati | premožen ali trden.Berači so vsi od prvega do | A |
sem omožila hčer in ji dala doto, ki se more | imenovati | za naš revni hribovski kraj grofovska ne pa | A |
morajo spoštovati na isti način, kakor mene, niti | imenovati | ga ne smejo drugače nego grofa.Posebno pa naročam | A |
30 . / Tudi se je spominjal, da ga je čul | imenovati | v Ljubljani »ta prismojeni doktor«, v Kranju | A |
pretepal se ne ponočeval. Tercijala ga ni mogel | imenovati | ravno nihče, je rad včasi zapel in dal je za | A |
se za dekleta živ semenj, drugače se ne more | imenovati | slovenska snubitev.V vseh kotih in na vseh oglih | A |
249 . / Prigospodaril si je hišo, ki se sme | imenovati | palača.Več let je zahajal z mano v isto krčmo | A |
samo po krvi, v vseh drugih rečeh pa jo moreš | imenovati | svojo kakor nobene druge ženske. Micka te je | A |
žitni in gozdni okolici, ki se sme po pravici | imenovati | ljubka in dražestna. Hiša moje tete je stala | A |
nizko. Izmed mojih dunajskih profesorjev mi je | imenovati | najprej Miklošiča.Razlagal nam je staroslovensko | A |
slaba proza. . / . / stran 80 . / Sploh se mora | imenovati | vse, kar koli sem pisal v verzih, »literarischer | A |
težnjam. Izmed drugih tujih literatur moram | imenovati | Šveda Tegnérja, čigar velepoetični »Fritjof | A |
hodil sploh po nobeni cesti, ki bi se mogla | imenovati | dobra. Ali prestrogo ne smemo soditi te nerednosti | A |
pričakovali že v bližnji bodočnosti. Mogel si nas | imenovati | »akademične panslaviste«, kajti nismo bili vladi | A |
v svojo pisarnico in pove, da me misli vlada | imenovati | za ravnatelja varaždinski ali pa osješki gimnaziji | A |
svetovne vojne se nihče ni vrnil suh in ni se hotel | imenovati | tako kot cesar s praznim žepom. Tako je bilo | A |
mojih prednikov odstopil patrijarhu pravico, | imenovati | sodnika na Devinskem.Ta sodnik sodi v mojem | A |
škof in vitezi posvetovanje in so sklenili, | imenovati | za vaše ozemlje posebnega upravitelja, ki bo | A |
zakaj včasih se mi nos res sveti, ali Rovana | imenovati | zvezdo, to je vendar neumno.« »Ali kar | A |
Vbliža si Zemlji podobni planet; ne more ga | imenovati | Eva, ker je Eva zanj le Eva, Eva ljubljena. | A |
poklicnega dela pri Jutru v stari Jugoslaviji? | Imenovati | stvari s pravim imenom!Kje pa. | A |
Samo žival nima nožnice. ‒Ne | imenovati | žival.Bitje ima človeško stičnost. | A |
Včasih - ako se jasni hipi v življenju morejo | imenovati | sreča.« »Sreča«, govoril je Lovro, | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |