Zaljubim se na leto, če hočeš, dvanajstkrat lahko, brez bolečin, samo z nekim nemirom, ki me sili, da mislim vedno na tisto žensko lice, katero mi je ravno na vratu. Naenkrat mi pride ta ljubezen ali budalost, ako jo hočeš tako imenovati, in polagoma zopet mine, po dvanajst krat na leto. In tebi, Vinko, bode se morda tudi še tako godilo!«