nova beseda iz Slovenije

gozdovi (3.050)


in jezera. Pa griči med polji, travniki in      gozdovi.     Mi živimo z zemljo.   A
vedro kakor prej): Naša dežela, to so tudi      gozdovi.     Gozdovi spomladi, ko oživijo veje in v njih zapojejo  A
kakor prej): Naša dežela, to so tudi gozdovi.      Gozdovi      spomladi, ko oživijo veje in v njih zapojejo  A
ne da bi vedela, kdaj in kako. Poleti so      gozdovi      polni hrepenenja in vročih noči.In šele jesen  A
ŽENSKA (njen glas je starejši): Med našimi      gozdovi      je tudi hosta, ki ima svojo davno in nedavno  A
in gorami; in tam, kjer so polja in griči in      gozdovi,      je tudi naše zdravje, smo mi. So dolgo govorili  A
Kje so naši vrtovi in njive, reke, hribi in      gozdovi?     Kje je zelenje, hlad od vode, veter z juga?   A
želí si tihe, romantične samote med gorami in      gozdovi,      - jutri pa se vrže s potrojeno silo v hrup in  A
umira in príšel ho čas - prišla bo noč nad      gozdovi      šumečimi, luna bo vstala nad daljno goró  A
žareče, globoke oči ... Zavele so pesmi nad      gozdovi      in zmagoslavni, ponosni glasovi so vstali  A
umira in prišel bo čàs -- Príšla bo noč nad      gozdovi      šumečimi, luna bo vstala nad daljno goró  A
plava visoko nad belimi oblaki, nad šumečimi      gozdovi      ... in tam globoko doli se klanjajo lilije, in  A
- žarki zore se bleščé po hribih, nad      gozdovi      plava bela megla ...“ ”Ali čuješ glasno petje  A
vrtu so dvignile krone, in zašumeli so temni      gozdovi,      zatrepetala srebrna koprena luninih žarkov  A
lisica, v snegu zajčje so steze. Mrzla polja so,      gozdovi,      mraz in mrak v deželo gre, snega polni so vrhovi  A
lisica, v snegu zajčje so steze. Mrzla polja so,      gozdovi,      mraz in mrak v deželo gre, snega polni so vrhovi  A
stran 100 . / Zimska pesem Bela polja so,      gozdovi,      bela cesta je in gaz, belo lice ima dekle, ki  A
pometa sanje, nevidne roke božajo princeske,      gozdovi      se klanjajo samoti. Tiha sila išče izhod ‒ gore  A
nocoj! . / . / stran 12 . / Novoletni sonet      Gozdovi      beli so, odeti v svečeniško haljo. Prek polj  A
pusto, kaj žalujejo ljudje, kaj tak tihi so      gozdovi,      kaj samujejo stezé? Mar je toča vse pobila,  A
Dolgo čaka, vsak dan čaka ‒ vitez še ne pride.      Gozdovi      zopet so ozeleneli, loke zopet zacvetele, ptičice  A
vrnejo Na jug zaveli so vetrovi; tam palmovi      gozdovi      natihoma šume, tam sladki rastejo rožiči in  A
oblaki rdeči, kakor kri bi pili. Pritajeno so      gozdovi      šelesteli: svojo čudežno skrivnostno pesem peli  A
dolina je prekrasen vrt; okrog nje zeleni so      gozdovi,      nizkih gričev travnati vrhovi a nad njo je nebes  A
potrpežljivo, ko da si orjejo grob. - - - In tam so      gozdovi      - moja prva pesem, prvi beg od ljudi, prvi obračun  A
/ stran 132 . / Zlata okna l Nad črnimi      gozdovi      ugaša mrzel dan. Sredi snežnega polja stojim  A
čisto sam, sredi snežnega pólja, med črnimi      gozdovi      čutim: vse blesti.‒   A
stran 152 . / lahko doživljaš kozmičnost. Črni      gozdovi.      Stoletje se mehanizira.   A
so v polju sivi zidovi, a še samotnejši črni      gozdovi.      Tam za vrtovi sonce zahaja.   A
se zaklinijo v ostrem klinu čisto do vode.      Gozdovi,      gozdovi... -----  A
zaklinijo v ostrem klinu čisto do vode. Gozdovi,      gozdovi...      -----   A
Listje že pada z dreves.      Gozdovi      rumenijo.S planin se vračajo pastirji.   A
in topla je bila, vse manj gola in ranjena;      gozdovi      so segali v dolgih krilih ponekod prav do hiš  A
. / Vsi trije hribi so obraščeni s temnimi      gozdovi,      zato so se zdaj zlivali v eno samo, skoraj črno  A
sama vesela pesem. Gore so pokrite s temnimi      gozdovi.     V dolgih nočeh vršijo košati hrasti in visoke  A
prikazala nova pokrajina: polja, njive, travniki,      gozdovi      in hiše - majhne hišice ob cesti, ki je peljala  A
nove hiše, polja so bila očiščena vseh grmov in      gozdovi      niso več segali v temnozelenih klinih do reke  A
Polna gozdov.      Gozdovi      vsi polni smrek, bukev in hrastov za brvi, krivih  A
hišami. Nad dolino so še goli, a že brsteči      gozdovi.     Izza gozdov gleda venec zasneženih gora, ki se  A
jugu Francije mogočni . / . / stran 111 . /      gozdovi,      za katere nihče ne ve in nihče ne pomisli, da  A
krajev, kjer bistri potoki reke hitijo, zeleni      gozdovi      šumijo, vetrovi pomladne trave pregibljejo,  A
ki ni morje, ampak je zemlja, njeni hribi,      gozdovi,      doline, vasi in mesta težkega kontinenta, ki  A
/ stran 12 . / temnejše. Vas, obkrožena z      gozdovi      in nočjo, prelita s kopreno mokrote, ždeča,  A
nikjer znanih svetnikov, ki bedijo nad travniki,      gozdovi,      hišami in cerkvami, nenadoma ni bilo nikjer  A
dvesto in več leti, nadaljeval: Bodite veseli,      gozdovi      so veliki, kaj bi bilo, ko bi morali na romanje  A
šele, če je z Dobrave, tam so sami travniki in      gozdovi,      nobene globoke vode ni nikjer, voda me je zajela  A
življenje preživel v soteski in na robu, med      gozdovi      in travniki, ko ga ne bi vzeli jezuiti v latinsko  A
Kranjskem, ona na Dobravi in on nad turjaškimi      gozdovi,      skupaj sta, najbrž za zmeraj, pod oknom poje  A
je kot z zelenim vencem obdana z neskončnimi      gozdovi,      v katerih živijo ptice živih barv in strahotno  A
vse večje in bolj nevarno, pokrajina in reke,      gozdovi      in volkodlaki v njih. Gozd je nevaren, tema  A
temni oblaki še daleč, nekje nad slapovi, nad      gozdovi,      tam nad So Paulom, sence, ki odločajo o usodi  A
tam, kjer se končujejo travniki in začenjajo      gozdovi,      je zagledal veliko Žival, morda kravo, ne kakršnokoli  A
za tiste puste pokrajine, kjer so neskončni      gozdovi      in velikanska jezera, Simon je vedel, da so  A
in zelena dolina, obrobljena s temno zelenimi      gozdovi,      ki se vzpenjajo navzgor do strmih kucljev, kjer  A
hribu nad vasjo, pajek si, sence te iščejo,      gozdovi      v noči.Ostani, je rekla, pojdemo do Zlate skrinje  A
vse izteka, kjer postajajo hiše vse manjše in      gozdovi      vse večji, kjer cesta pelje le med gozdove in  A
prejšnjega dne, polja, ki so brzela mimo vlaka,      gozdovi,      ki so se v tej deželi razprostirali neskončno  A
buči veter zgoraj na Pohorju, kjer so neskončni      gozdovi,      kako vršijo pohorske smreke svoje zategle pesmi  A
dihajo, kot sam pravi, domača gruda, pohorski      gozdovi,      jasno štajersko nebo, ki bi moralo biti, po  A
skozi stene, tja, kjer so morja, puščave in      gozdovi,      ulice velikih mest in valobrani daljnih pristanišč  A
nedoumljivi so se mu naenkrat zazdeli mirni      gozdovi      in s soncem obsijani travniki.Pekel se je spustil  A
stoji zdaj velika žaga, kamor hite z vseh strani      gozdovi      v smrt za denar.Na pročelju poslopja se blešči  A
hrib za hribom; zadaj stoje stari velikanski      gozdovi,      po katerih še nikdar ni pela sekira.Ali tudi  A
gričev in hribov, ki so bili nekdaj s temnimi      gozdovi      obraščeni.Zdaj pa vzdigni oči in poglej orjaške  A
skozi katero je vlak drvel. Polja, travniki in      gozdovi      so se menjali.Od časa do časa je vlak švignil  A
in ta plesnoba, pogledana skoz drobnogled, so      gozdovi      in drugo rastlinstvo in živalstvo, in se bojim  A
krika in ropota, kakor bi jih pogoltnili temni      gozdovi.      Sam se je premaknil zadnji.   A
tragedija. Oživele so vodne ceste, zarasli so jih      gozdovi      jamborov, peruti jader so jih pokrile kakor  A
razbesneli veletok ljudi, da je zemlja bobnela, da so      gozdovi      vršali in je ječalo ozračje. Zavedal se je dobro  A
bile prazne, polja pohojena in pomendrana; celi      gozdovi      izpaljeni. Strašno je gospodarila vojska Slovenov  A
žaga je pela svojo pesem noč in dan, Strniškini      gozdovi      so bili neizčrpni.Grmade hlodov so se večale  A
neki grapi, zapaženi od treh plati z gorami in      gozdovi,      je gospodaril v pusti samoti trden kmet.Nobenega  A
njive in travniki, vinogradi s hrami, zeleni      gozdovi,      griči na obzorju, to je vse njegovo ...Tako lahek  A
Rudnika. Kamor seže pogled, vsepovsod smrekovi      gozdovi,      iz katerih štrle mestoma sivkasti pogoni skalovja  A
grebenu tik ob razvalinah so se košatili celi      gozdovi      pravih kostanjev, prehajajoč počasi v gosto  A
končno prevladali obsežni smrekovi in macesnovi      gozdovi.      Takšno je bilo Lovrekovo in Poloničino  A
Smodivnikom, njegovimi goličavami in planinskimi      gozdovi.      Zeleni blesk njenih sočnih pašnikov se ugodno  A
daleč nese oko, dokler jih ne ustavijo gosti      gozdovi      smrek, jelk in macesnov, z vmesnimi naselji  A
je klilo iz tal novo življenje, zadišali so      gozdovi,      ki so jih spet oživljali raznoliki glasovi.  A
čas svobode je tu! Le še toliko počaka, da se      gozdovi      povsem odenejo v zelenje, da se sonce premakne  A
ga napajali orjaški, Rudniški vrh pokrivajoči      gozdovi.     V glavni votlini so ga bili tik pred požiralnikom  A
dovolita sesti k oknu. Vlak ropoče, polja in      gozdovi,      drevesa in grmičevje se bliskovito odmikajo  A
Ropsa. Visoko nad črnimi mesti, nad šumečimi      gozdovi      prihaja smrt z velikimi koraki ... temna in brezglasna  A
moje duše so cveteli travniki in duhteli zeleni      gozdovi.     Tam ni bilo ne hinavstva, ne skrbi.   A
temna voda Močilnika. In tam, še dalje, strme      gozdovi      v nebo; tiho, obzirno trepeče jutranja luč čez  A
raztegal od reke do reke s svojimi jezeri in      gozdovi.     Iz srede se bo dvigal grad od belega marmorja  A
zemljo. Obenem se je začulo zamolklo šumenje;      gozdovi      so se vzdramili ... V daljavi je ležalo nekaj  A
gora, pod bleščečim, srebrnim obzorjem pojo      gozdovi;      zamolkla, tiho trepetajoča je njih pesem, pesem  A
polje, travniki, holmi, zadaj v megleni daljavi      gozdovi,      visok, temen zid.Sredi polja in sredi vrtov  A
žitno polje se zvrstoma priklanja pod vetrom;      gozdovi,      črna straža njegova, gledajo nanj iz visoke  A
rebri, črne globeli; vsenaokoli šumeči, rumeni      gozdovi,      daleč pod svetlim nebom ravan brez konca; srebrna  A
se bajte rušile, je trava venela, so padali      gozdovi.      Za njo pa je stopal, natanko po njenih stopinjah  A
taka solza kanila, je vela trava ozelenela, so      gozdovi      zašumeli, so mrtve bajte čudežno oživele.   A
”Ne bom igrala nocoj ... Brala sem, da so      gozdovi      tam in na podobi sem jih videla - kakšni so  A
tam in na podobi sem jih videla - kakšni so      gozdovi?     Ali vas je bilo strah, če ste jih ugledali?   A
PRAVLJICA I V samoti, med gorami in      gozdovi,      je živel otrok, Milan po imenu.Mladost njegova  A
ogromnem tihem polkrogu, so gledali v ravan visoki      gozdovi.      ”Tam je Zapolje!“ se je ozrl zdravnik malomarno  A
in kam. Še danes ta dan sem videl daleč nad      gozdovi      orjaške sence, ki so z rokami razmikale oblake  A
nebom, sredi zelenih brd, za visokimi, tihimi      gozdovi.      Tam sem prebival, kadar se je vzbudilo staro  A
vstajala je krasna neznana pokrajina z zelenimi      gozdovi,      s šumečimi parki.In zazvenele so pesmi iz daljne  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA