gozdovi (101-200)

svoja krasna leta. Ta tiha pokrajina, skrita med	gozdovi,	je bila ves njegov svet.Hiše so ležale raztresene	A
in ko sem zaslutil, da so tam daleč zašumeli	gozdovi.	Beseda se je porodila v srcu, izpregovoril sem	A
blagoslovljena dežela ... tam visoko šume zdaj	gozdovi,	polja se v dolini dramijo ...Vsako leto sem mislil	A
zgrinjale po vsi dolini, v daljavi so molčali	gozdovi,	zaviti v meglo, nebó se je nagnilo nižje in	A
Noč je bila. Na desni visoki, temni	gozdovi,	na levi hladne globeli in zaseke.Meseca ni bilo	A
zasijalo izza hriba, zapelo je polje, zašumeli so	gozdovi.	Vsi so pozdravljali Marka: sonce, polja in gozdovi	A
Vsi so pozdravljali Marka: sonce, polja in	gozdovi.	Marko se jim je odkril in jim je odzdravljal	A
samo njemu na čast, da šume in se priklanjajo	gozdovi	njemu v pozdrav.Vse to je videl in slišal in	A
ki jih je prepevalo polje in ki so jih šumeli	gozdovi.	Ali kaj je človeška stanovitnost in	A
njegove najbolj sočnate senožeti, njegovi najlepši	gozdovi.	Kmetom je ostalo komaj par kamenitih lazov.	A
ugrabil, tam so naša polja, naše senožeti, naši	gozdovi;	celo naši žulji so tam in pot našega obraza	A
krajina s svojim snegom in z oddaljenimi temnimi	gozdovi	- vse se je spajalo polagoma v migljajočo, prozorno	A
domovina, lepa kakor paradiž. Zamolklo pesem pojejo	gozdovi,	pojejo in se priklanjajo nalahko, poigrava se	A
In kakor da se je razmaknil črni strop - tam	gozdovi,	v daljavi šumeči, sonce pozdravljajoči; tam	A
se je oblačil - samo sonce je bilo pred očmi,	gozdovi,	zelena zibelka med hribi ... od daleč je pela	A
modro. Slišal je, kako so iz daljave šumeli	gozdovi...	”Sie Schwein!“ mu je planilo v obraz, kakor	A
oblak nad njima se je spustil jadrno k zemlji,	gozdovi	sozabučali in ulila se je ploha tako gosta in	A
tik pred nama, v dolini, na višavi -- glej,	gozdovi	gore, vsa noč gori!Silen, žareč, plapolajoč	A
med temnim drevjem je ugasnila cesta. Črni	gozdovi	so vzrastli nenadoma pred nama, tako blizu,	A
krajev. Zeleni, valoviti holmi, v daljavi temni	gozdovi,	bele vasi ob položnih rebrih. Stopil je k	A
nemir: doli plaka zemlja in morje se vzburkava,	gozdovi	tulijo in vranci rezgetajo, nemirni bijejo s	A
Veš kaj Sirk, vkup začniva.	Gozdovi	so tu.Voda je tu, in železnica je tudi tu, ni	A
Šmarna gora, tik ob naši hiši pa se začenjajo	gozdovi.	Gozdovi, ki so bili moje čudovito zavetje.	A
tik ob naši hiši pa se začenjajo gozdovi.	Gozdovi,	ki so bili moje čudovito zavetje.To pravim zato	A
skale, tihi studenčki, ki so vreli spod njih,	gozdovi	na straneh... nad vsem tem pa svetlo modra sinjina	A
planin pod seboj, ker so njegove vse skale,	gozdovi	in pašniki, ker je svoboden kot ptič nad prepadi	A
ozre se nazaj po poti, po kateri je bil prišel.	Gozdovi	se razprostirajo naokrog in precej globoko v	A
pozabljenih. In, ali vam, stric Ernest, ti stari	gozdovi	ničesar ne pripovedujejo?Ali vam tedaj, kadar	A
Tarn pa je krajina prijetnejša. Črni	gozdovi	se na obeh bregovih do visokih gorskih grebenov	A
stvarca ni ostala skrita! Vse, kar so ti smrekovi	gozdovi	doživeli, vse je moralo na jasni dan!In pa šele	A
poteptali! Kaj veste vi o vojski, vi živite pod	gozdovi	in med obdelanimi njivami. Blagor vašim ženam	A
krenil po dolini ob Poljanščici. Nad smrekovimi	gozdovi	po gorskih bregovih so visele meglene proge	A
dlanjo. Pred njim so se razprostirali nepregledni	gozdovi.	Zastrmel se je v vrh Oblega hriba.	A
hiteli prek neba, so odsevali v vodni gladini.	Gozdovi	po hribih in gorah naokrog so se rožnato barvali	A
žerjavice in pričel vrteti nad njo bobrovo stegno.	Gozdovi	so molčali.Le tu pa tam je prispel pridušen	A
veter. Vse naokrog so zašumeli v temo zaviti	gozdovi.	Ostrorogi je vstal od ognja, stopil na drugi	A
je kakor srebrn pas previjala med gmajnami,	gozdovi	in polji.Izza Babjega zoba so se belile bohinjske	A
živo skalo, jo pregrnil s travami, obsenčil z	gozdovi	in opletel z venci sleča.Po osojah ga je nasadil	A
ni mogel zaspati. Franca, Pavel, stric, teta,	gozdovi,	poezija, to je bila sodrga in še v sanjah je	A
Mejil je na Adamovčev grunt. Bukovi	gozdovi	so bili nedotaknjeni, le hiša je bila razdrapana	A
svetila po zagorski dolinici. Nad zelenimi	gozdovi	pa so stali beli snežniki in zrli smehljaje	A
veličastne gore. Oj, strmo so se dvigale nad	gozdovi	‒ skala na skali, sklad na skladu.Vse so bile	A
prostrana pokrajina, a ne samo človeška bivališča in	gozdovi,	ampak tudi zemlja, dasi jo na gosto pokriva	A
snežniki so sanjali temni, tihi smrekovi in jelovi	gozdovi	in se niso niti zganili v toplih žarkih, ki	A
in okrog jo obdajajo temni smrekovi in bukovi	gozdovi.	Pred nekaj sto leti so kmetje iz Loške doline	A
krimske strani so bobneli topovi. Pod snežniškimi	gozdovi	je bilo vse mirno in ta mirnost nas je mučila	A
Snežnik, Mačkovec, Krim, Rog, Gorjanci in drugi	gozdovi?	« sem ga vprašal.Zamahnil je z roko: »Ko je bila	A
dolino; oblivale so jo plohe dežja, gore in	gozdovi	so bili zaviti v težke oblake.Italijani so ves	A
Kamor se ozreš iznad doline, povsod so sami	gozdovi,	« je polglasno omenil Belokranjec. Po košeninah	A
nemškega princa, čigar last so bili tile mogočni	gozdovi.	« Razgovor je pretrgal kurir, ki je prišel s	A
lajal lisjak. »Ej, ne samo naši dolenjski	gozdovi,	temveč tudi vaši notranjski imajo polno romantike	A
Danilo se je.	Gozdovi	nad vasjo so rdeli od jutranje zarje. Na severu	A
leto pred koncem vojne. Brž ko so ozeleneli	gozdovi,	so iz mest, trgov in vasi začeli prihajati bojaželjni	A
« Pred očmi mu je zaplesala vsa pokrajina z	gozdovi.	Hropeč je obležal na cestnem robu.	A
skrbnega. Zemlja, njive, travniki, živina in	gozdovi	se ne dajo obdelovati kar tako.« Janez je ležal	A
deževalo, začela iz tal pritekati voda, ker so bili	gozdovi	v ravnini, v tisti višini kot Sava. Hrvatje	A
uporabljati gnoja. So tovarne in rudniki, lepi	gozdovi	v Minessoti in Ohiu. Plače so lepe in delati	A
koliko in kje so občinske hiše, kje leže občinski	gozdovi.	Samo toliko ve, da mu mora občinski gozdar poročati	A
doto. Vedno je govoril: moja hiša in moji lepi	gozdovi.	Nikdar ni dejal: žena je prinesla gozd k hiši	A
notranjsko deželo. Ozeleneli so vrtovi, njive in	gozdovi.	Matija je obiskal gostilno, katere gospodar	A
vrh se reče zato, ker so do sem segali kmečki	gozdovi.	Onkraj so se začeli grajski gozdovi.«	A
kmečki gozdovi. Onkraj so se začeli grajski	gozdovi.	« Hodila sta od jelke do jelke, ki so narahlo	A
»Star je, ki laja. Dolgočasni bi bili naši	gozdovi	brez divjadi, veveric in ptičev, velikih in	A
klavnico. Šli so v gozd in ker so naši jelovi	gozdovi	večno zeleni, so jim dali ime zeleni kader.	A
mu je zrl v Skrajni vrh, kjer so bili njegovi	gozdovi.	Ni imel rad žene Katrice, so dognale ženske,	A
Milka se je posvetila šoli, tete se kregajo.	Gozdovi	so rasli, peli in šumeli tudi takrat, ko tebe	A
Klančnikov Gašper in vstal. »Dolgočasni bi bili naši	gozdovi,	če ne bi bilo srnjakov, srn, košut in jelenov	A
kragulji, polhi in veverice. Vse pleše pred njim,	gozdovi,	drevje, strici, otožna pokojna žena Katrica	A
grofica, ki je obiskovala preminulega gozdarja.	Gozdovi	so orumeneli.Bukovo listje se je prelivalo v	A
planinski orel. Plaval je tako, kot bi bil sam nad	gozdovi.	Po nebu so se podili črno sivi oblaki, znanilci	A
trmasti Klančnikov Matija se je osamosvojil.	Gozdovi	so šumeli od divjanja silovite burje.Ker je	A
dolina je prekrasen vrt; okrog nje zeleni so	gozdovi,	nizkih gričev travnati vrhovi ‒ a nad njo je	A
pridejo počitnice, te popeljem tja. Lepi kraji so,	gozdovi	črni in širni, kakor jih ni tukaj, doline zelene	A
mislih sijajno in sladko bodočnost. Tam nad	gozdovi,	kjer šušti po vejah hladeča nočna sapa, visoko	A
pravila, popolnoma slični svetopisemskim očakom,	gozdovi	pa so enaki po svoji gošči in visokosti pravim	A
tako hitro in odločno, kakor bi sekali v okna.	Gozdovi	on kraj polja se sučejo z bližnjimi konci, istotako	A
pravila, popolnoma podobni svetopisemskim očakom,	gozdovi	pa so enaki po svoji gošči in visokosti pravim	A
naguba v holme, po njej se razpredajo temni	gozdovi	in polja, nedaleč stran teče kristalno čist	A
dalji preliva v pobočja, poraščena s temnimi	gozdovi,	nad vsem tem pa se vzpenjajo sive skalnate gmote	A
hosta. Še na desno pogleda: ravan, dolina med	gozdovi	in na obzorju venec visokih gora.Jezero, v katerem	A
ki so se prelivale med osmojenimi borovimi	gozdovi	in se topile v soparo, so ga popolnoma osvojile	A
nič. Polja so bila že davno zasajena in lepi	gozdovi	so jih že drugič prerasli; od hramov so ostale	A
bila zmota. Kmalu sva razločila, kako so šumeli	gozdovi	okoli Karnic, kako je dihal Obir z enakomernim	A
naokoli so se v svečani tihoti širili bukovi	gozdovi;	le malo prostora je ostajalo vinogradom, travnikom	A
Blizu gorečih zaselkov in vasi so se vneli celi	gozdovi.	V strahotni krasoti so plameneli široki, velikanski	A
kakor je bilo. Sonce bo veselo sijalo nad	gozdovi	in lokami, Kolpa bo šumela in pela svojo skrivnostno	A
repico so bile kot rumeni otočki sredi zelenja.	Gozdovi	so se redčili in cesta, ki se sploh ne bi smela	A
visoke planote, čudno izklesane planine, gosti	gozdovi	in slana jezera, ustvarja nenavaden, veličasten	A
vasi daleč v hribih, ki so porasli z gostimi	gozdovi.	Samotna pota se vijejo z dežele v stran v te	A
gozdu, se sliši daleč in dolgo. Temno stoje	gozdovi,	nepregledni, brezkrajni.Težko pripognjeni stoje	A
lahno, nežno zelenje od drevesa do drevesa in	gozdovi	so šušteli v blagoslovljenem tisočerem porajanju	A
Spet sta oba obmolknila.	Gozdovi	so šumeli, grmeli kakor sto slapov.Divji vihar	A
Čez nekaj mesecev je potihnil prvi hrup in	gozdovi	so se rušili tiše in mirneje, kakor da je bilo	A
ga je držal tako. Globoko in mirno so dihali	gozdovi	naokrog, čudovito je sijalo sonce, jasni zrak	A
tisoč glasovi, zarjovela je zaseka, hribje, vsi	gozdovi	naokrog so zarjoveli. Tam je stala Dana in videla	A
Zašumite mi še enkrat svojo sveto pesem, moji	gozdovi,	zeleni in sveži, dajte, da se še enkrat nadiham	A
mehkem vetru. Po gričih in hribih so zeleneli	gozdovi,	sočni in pomlajeni.Visoko na jasnem modrem nebu	A
hribovskih vaseh, skritih med vedno zelenimi	gozdovi,	pravila ji o gori, ki se je dvigala pred oknom	A
od matere. Okoli polj in travnikov so gosti	gozdovi	in sredi njih se svetlika globoko jezero.	A
obrobljale sinjkaste gore, tudi v nji so bili cedrovi	gozdovi,	tudi v nji mesta in gradovi.Še veliko pred sončnim	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani