nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Sence na gozdnih obronkih, ki naj prej poženejo v dolžino, da so dolge, vse daljše, potem temne, vsetemnejše. Vas, obkrožena z gozdovi in nočjo, prelita s kopreno mokrote, ždeča, čakajoča, vas z nemirnimi ljudmi, ki jih ne more potolažiti po strehah bobneča in spet umikajoča se koprena dežja, z ljudmi, v katere se že nekaj noči zapored širi nemir živali, nemir njene črede.
Temna tišina iz vasi na pobočju, kjer so spali in se obračali na posteljah nemirni ljudje, kakor so se že nekaj noči zapored nemirno premikale njihove živali in topotale s kopiti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani