dih (1.388)

risbe poplesujejo po platnu. Vsi zadržujejo	dih.	MAREK: Praviš, da sekira?	A
Jaz ne maram samote. Jaz hočem	dih,	prepih sveta, življenje, naj me preplavi, naj	A
koži, sijoči kakor oči vodnih živali in tihi ko	dih	valujočih alg, poganjajo majčkeni cvetovi, ki	A
bom zmotil ... Moji gibi bodo sproščeni, moj	dih	bo enakomeren.Nič se mi ne bo odkrušilo, ne	A
bom zmotil ... Moji gibi bodo sproščeni, moj	dih	enakomeren.Nič se mi ne bo odkrušilo, ne pod	A
skržati s trave pod gozdom nasproti, kakor	dih	lahno zamrmran napev, slišna tišina tik pred	A
grešil s hladnim razumom, - neprestano; vsak	dih	mojih prsi je bil greh.- Recimo, da bi bil sovražil	A
duša se dviga visoko ... visoko. MLAKAR: Tvoj	dih	je vroč, kakor plamen, da mi žgè do srcá, a	A
Na ustnice jim časih dá bedence, ker jim je	dih	pokvarjen od slaščic.)Čez svétnikov kučira nos	A
- Spavaj sladko! Poletni topli	dih	razvije morda popek ljubezni mlade v lepo rožo	A
prijatelj! ROMEO O ne, če morda vzdihov mojih	dih	kakor meglá ne skrije me očem. Trkanje.	A
pivec in siloma izbruhne mu iz prsi življenja	dih,	kakor užgan smodnik zabliska se iz topa strašne	A
priroda diše. Sôpe krepko, vedno svobodnéje,	Dih	nje sveti mu naproti véje Iz ogródij silnih	A
pepel. Ugasnil bodem tudi jaz, ko bode smrtni	dih	zavel: Od roda, od sveta pozabljen, jaz ogenj	A
Besede nisi del, in leka dal nikoli mi, a neki	dih	sladak srce mi je prevzel, prepodil s čela mrak	A
izmed vseh najdražja roža, ljubezni ljube lahen	dih	jo v lice boža. Pa prirohni vihar besneč in	A
nejevolje sled. Dalj čas ni trupla gledat′,	dih	prvi ga zdrobi; srcé samó zavzetim ostane pred	A
goljfivi, k njim iz stisk ji miga. Ne zmisli, de	dih	prve sapce bóde odnesel to, kar misli so stvaríle	A
kalí, kar žlahtnega je, žene zale, ko, ki budi	dih	pomladanski liste, od tamkej niso pesmi tvoje	A
združena ljubimca prva in edina sva. En sam	dih,	dolg, in z vročega oblaka na jaso sem	A
moja miljena o kaj se ti ne zdí, da gorek	dih	ljubezni ti veje krog srcá, da v sen te	A
pogléj kakó veselo solnce síje; pomladni	dih	ti laske vije, in spev zvení iz zelenih vej	A
hudó takràt v očéh mokró. OBJEMA TE LAHEN	DIH	MIR$ Objema te lahen dih mirú kot morje	A
OBJEMA TE LAHEN DIH MIR$ Objema te lahen	dih	mirú kot morje, molčeče v sladkem snù.	A
posijali; da odžene mojo žalost, premehák je	dih	pomladni. Pa naj sije solnc nešteto	A
se mi, da čutim v lica njenih ustnic gorki	dih.	Moj prijatelj se prikloni, da v očí	A
se mi, da čutim v lica njenih usten vroči	dih.	Moj prijatelj se prikloni, da v oči	A
nesrečni svet želí že mnogo tisoč let, a	dih	prostejši brž ljudjé brezčutni njemu zadušé	A
stran 28 . / MODERNI ČLOVEK Zasopel tvoj je	dih,	steklen pogled, na nebu zate zvezd ni, le bežeč	A
si vse sledi teh tvojih žalostnih poti. Tvoj	dih	je le še refleks zamrle duše ‒ PARADA RDEČEGA	A
razbičuješ seme svojih ognjeniških laži. Tvoj	dih	rdeči, raztelešene gube tvojih grgrajočih spominov	A
razkraja, osamljuje, razsvetuje, daje moč, ki golta	dih	in duši šepet rojevajočih dni, seje bleščeči	A
in beli prstki in drobni ... Prostrani nebes,	dih	pomladni, v njem ptič se ne nažvrgoli, in v	A
Izpod zimskih vlaken se mi cedi morje. Tvoj	dih,	tvoj val, ki lačno liže prod. Pa skale, ki so	A
... Pod vejami ležijo trije, Veter, Kamen in	Dih.	Vsak zase ječijo v noč.	A
rodí; Na persi čem ti, zemlaj! pasti In zadnji	dih	naj mi zbeži. Zastonj, drevo! si zelenelo, Zgubljen	A
labud! Lepó se, mehkó se vrat ti kroži; Ko	dih	ti večerni razpenja perut, Podoben si beli,	A
/ . / stran 63 . / 1. penica: Pomladni	dih	je dihal že, Kopnela merzla je odeja, In razvijati	A
grenka solza sili. Čez dobrave mrzel, mrzel	dih	zaveje: Spomenik grenak spomin - in grob srce	A
žvrgoli. Lilija bela razliva vonjavo nežno kot	dih	neba, sladko kot med k soncu dviguje brezmadežno	A
Proseče izteza v zrak veje trhléne, ki prvi	dih	vetra jih v brezdno zažene. Na gričku samotnem	A
sonca iz višav, nežen, kakor vetra pomladanski	dih	in prešeren kot šumenje gorskega potoka, razigran	A
blizu, kakor še nikoli... Ob meni si - tvoj čutim	dih	in mislim tvojim prisluškujem... Zdiš se mi žalosten	A
O ne!	Dih	božji toplo dahne in voda gine, pada, sahne	A
življenje? Kdo hrepeni po tem, da nam ukrade	dih?	Zakaj so nevidne stvari tako privlačne?	A
Avtomobil je senzacija. Kozmični	dih:	potres. Na razžarjeni zarji rdeči ATOM Nenapisana	A
spočije, kot je Njegov ukaz. Tedaj bo svetli	dih	stremljenj, ki srce mi jih je rodilo, ponižanj	A
stran 85 . / V stisnjene dlani puhnem svoj	dih	in zamižim da mi je toplo V sveži brazdi se	A
kako? Je, ko cvet cvetu nasloni glavo, ko	dih	v dihu izgublja nebo. Odhajam ...	A
se, približam lice plitko sapa niha, potem pa	dih	za dihom vse bolj globoko piha. Moj vonj prodre	A
val se umiri in v pene prekipi, zajamem hitro	dih,	da drug me ne utopi. Kot rahel veter zdaj zdrsiš	A
moral nekaj še vode popiti. Na vratu čutim	dih,	med prsmi teče pot, tvoj glas globok in tih	A
zacelila. V njegovih mislih sanja sebe, ko	dih	skrivnosti daje krila, ki zamahujejo v norosti	A
med njegove okove in nemočno gledala, kako se	dih	utaplja v dušečem nemiru, včasih pa tako globoko	A
Kličem te Kličem te, neujetost, brezbrežni	dih	na mirni gladini vode, naseli se v najgloblja	A
bredem po vodi, ki odteka. V njej se zrcali	dih	kolobarja: pesem odhaja, se razpušča in znova	A
svetlobe, polzečim iz dolgih, pokončnih smrek, z	dih	jemajočim ščebetanjem ptic, v tem jutru, v tem	A
dodati, da nam pri nekaterih pesmih zastane	dih.	Pesnica se trudi, da bi jo lahko razumeli tudi	A
oči so vse na Julki. In vse klopi zadržujejo	dih,	da bi bile vse oči še bolj tesno pri nji.Kakor	A
nemirnem popotovanju hkrati spet čutim prisrčni	dih	domotožja po mirni, neomejeni zbranosti, ki	A
stekleni vlagi naših oči. . /\ .. stran 44 . \/	Dih	konca je prihajal tudi od tega mogočnega žrela	A
in sem sédel, medtem ko me je prešinil mrzel	dih	praznine.Bilo je, kakor da mi je nekaj srebrnega	A
usta, razprta, zadihana, nasmejana. Vržejo	dih	iz skrivnosti temnih grl in se takoj odtegnejo	A
Lucianina pričujočnost pa je samo še stopnjevala	dih	votle osamelosti, ker praznina, ki veje iz človeka	A
bil napet boj. Zato je vsa dvorana zadrževala	dih.	A omamne besede so se vsipale kakor zmeraj znova	A
je, da bi tedaj, ko bi sredi nočí pridrževal	dih	v svoji sobi, nenadoma prikolesarila Luciana	A
je nagnil, je obstal kot okamenel. Zadržal je	dih	in se napel kot struna.Zaslišal je glasove.	A
bila tiha; slišati je bilo samo njen pritajeni	dih.	»Ne, zdaj je bil res samo prisluh!« se	A
korakati iz kota v kot. Obstal in zadržal je	dih,	ker je spet potrkalo na vrata. »Javorka	A
šepeta na uho. Tako blizu mu šepeta, da čuti celo	dih	znanih ust.In tega diha se prav tako ne more	A
kar letim skoznje. Zgrabi me strašna groza,	dih	mi zastane, padam in padam ... A nisem	A
zavarovan z ograjo. Ampak kadar tako blizu začutim	dih	smrti, postane tista ograja na mah trhla in	A
sliši. Zastrmi se v skalnati Vranjek, zadržuje	dih	in čaka, da priplava izpod strmega temnega pobočja	A
bilo nekam mrtvo in naveličano; manjkal je neki	dih,	ki bi vsemu živemu dajal smisel, toplino in	A
sprevidel, da me spomini vlečejo ven. Zadržal sem	dih	in samo za hip pomislil, nato pa sem se ves	A
otroci smo zlezli v posteljo k mami in zadrževali	dih	ter hkrati ponosno zaupali v deda, ki se je	A
Idrijco, sta obe široko odprli oči, zadržali	dih	in si nato zakrili obraz.Mama je medtem Kadetko	A
Obrekarjevega doba. Obstala sva in zadržala	dih.	Kadetka je slonela ob gabrovem grmu	A
za sabo. Množica je obstala in zadrževala	dih:	za težkimi, zaprtimi vrati se je zdaj dogajalo	A
padam skozi te sence. Zgrabi me strašna groza,	dih	mi zastane, padam in padam ... Nisem dosegel	A
za sabo. Množica je obstala in zadrževala	dih:	za težkimi, zaprtimi vrati se je zdaj dogajalo	A
bi se samo za hip ustavila, in zadrževali so	dih,	ko so videli, kako sta se dvignila ter v sklonjenem	A
Mir, kakršnega v življenju še ni slišal.	Dih	mu je jemalo od silnega molka in praznega prostora	A
obotavljaje odpravlja s tega sveta. Je kak	dih,	ki vzgiblje življenje v tej zgrčeni prikazni	A
nogah. Pritisnil se je k steni in zadrževal	dih.	Na oknu je zahreščala deska.	A
Zaprla je oči, na svojem licu je začutila	dih,	vroče moško, znano moško dihanje, ki je v vročici	A
jo sprejme vsako vlakno svojega telesa, vsak	dih	svoje duše, vsak kotiček svojih možganov ..	A
kosti, las, predmetov, ob katerih ti zastane	dih	in se slovensko romarsko srce skrči od strahu	A
ponoči slišati njen enakomerni, njen angelski	dih	poleg sebe, toploto njenega mirnega telesa,	A
polna majskega koprnjenja, da jima je zastajal	dih,	predvsem ob duhanju cvetja, ki ga je Jelenko	A
po prostoru. Ko bo spet sedel, bo zadrževal	dih,	da ne bi vznemiril mirno in enakomerno gorečega	A
korake -- vdih, tri -- izdih, zdaj sem že na dve,	dih	na dve, hitreje diham, ko bo na ena, takrat	A
hitreje diham, ko bo na ena, takrat bo hudo,	dih	-- korak, dih -- korak, dih -- korak, dih -	A
ko bo na ena, takrat bo hudo, dih -- korak,	dih	-- korak, dih -- korak, dih -- dah, dah -- dih	A
takrat bo hudo, dih -- korak, dih -- korak,	dih	-- korak, dih -- dah, dah -- dih, dihaj pravilno	A
hudo, dih -- korak, dih -- korak, dih -- korak,	dih	-- dah, dah -- dih, dihaj pravilno, dihaj zdravo	A
dih -- korak, dih -- korak, dih -- dah, dah --	dih,	dihaj pravilno, dihaj zdravo, ne izgubljaj ritma	A
prehitel, hitreje, daljši koraki, tri na en	dih,	pomaham ti lahno, ampak lažem, lažem, postaja	A
vrati. Kaj naj zdaj sporoči Fredu, ki zadržuje	dih	v predsobi v New Orleansu in čaka, da bo tiho	A
Povsod, kjer so oni, njegovi bratje, tam je tudi	dih	neizprosnih zasledovalcev.Ko ga eden od pljuskov	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani