Ko sem prišla do krošnje, se mi je odprl razgled, bila sem zbrana in razpršena hkrati, odtrgana od drugih in spojena z njimi, sama sebi navzoča in vsa navzočnost je bila v meni, nikjer se nisem začela ne končala, brezkončni sokovi so potovali skozi mene.
Kličem te Kličem te, neujetost, brezbrežni dih na mirni gladini vode, naseli se v najgloblja bistva. Vstopi, kamor te bodo povabili, pogrnili mizo in pripravili posteljo.