nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
... Kaj bo na zemlji, o tem pa mi ne moremo odločati... dovolj je, dovolj... komaj ste prišli in že bi se vojskovali... pokornost, poslušnost, kam sta odšli? izgon iz Družbe je hujši, kakor si lahko predstavljate, je hujši kakor smrt sama, za večno vas spremlja kazen za nepokorščino, še sanja se vam ne, kakšna je ta pokora, do zadnje ure, do zadnjega diha... Predlagal bom, pater Lovrenc, da vas družba po vseh pravilih odpusti... če... če ne nameravate v sebi, globoko v sebi premisliti, v čem ste narobe ravnali, če se ne nameravate podrediti sleherni odredbi predstojnikov, ampak ne z molčanjem, še manj z govorjenjem, pač pa tako, kakor je treba: da odredbo sprejmete v sebi, da jo sprejme vsako vlakno svojega telesa, vsak dih svoje duše, vsak kotiček svojih možganov ... razumete?
Simon si je zaželel, da bi ga oče Inocenc s svojo šibko roko stisnil k sebi, kakor takrat, ko je prišel.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani