bukev (614)

ne pa brati lažnivih, hudičevih, lutrovskih	bukev,	v katerih se sramotijo Marija in vsi naši stari	A
mi začel filozofirati tam iz tvojih sanjskih	bukev,	nazadnje si hotel še dezertirati. Smraduh.	A
prostira leskov grm zelenje. In grm zahvalja	bukev	mnogolistno, da nebesno vročino mu prestreza	A
mnogolistno, da nebesno vročino mu prestreza, in	bukev	hvali streho si koristno, ki nadnjo hrast jo	A
A v tem lepota gre nam v slast, ko vi znad	bukev	gledate nas srepo. Ne bojte se, ne gremo precej	A
rode se želje duši bolni. Potopi se v učenih	bukev	morje, pretehtaj slavnih mož izreke stokrat	A
zasejane, de je noben purist več ne izruje; al	bukev	naše kránjšne spakedrane pešíčico denímo na	A
Kdo bi vedel? Lani stala je ob stezi	bukev	bolna nanjo sedla je zelena ptica, žolna. Preperelo	A
skritih črve vse pobrala. Letos pa je stara	bukev	vsa zelena, gladka in rastljiva, kakor pomlajena	A
Če ne bi...	Bukev	nagne se k topolu in boječe s tihim, pritajenim	A
svate ‒ v šumo zeleno. Hrast se bode ženil:	bukev	si košato bode vzel za ženo ‒ ženo ljubljeno	A
borovnic. Peter Majcen je sedel pod košato	bukev,	ki je rasla sredi jase, in si nasmukal nekaj	A
Polna gozdov. Gozdovi vsi polni smrek,	bukev	in hrastov za brvi, krivih gabrov za rogovile	A
pot, in šla bi tudi, ko njenemu očetu visoka	bukev	ne bi tega sporočila, ni hotela, da jo oče odpelje	A
ga ne morejo doseči! Z vso silo je butnil v	bukev,	da se je ustavil, vendar ni čutil nobene bolečine	A
proti njemu. Nagonsko se je z obrazom zarinil v	bukev	in se poskusil kar se da tesno pripiti ob drevo	A
prične. Od kraja pokriva borovec, više gori	bukev	večji del gore, semtertja pretrga kaka golina	A
Ti misliš, da kaj veš, ki nič ne veš. Iz	bukev	si se naučil malo brati, iz bukev; a tistih	A
ne veš. Iz bukev si se naučil malo brati, iz	bukev;	a tistih črk, ki jih piše Bog, ne zbereš, ne	A
je tedaj izgubil malone veselje do šole in do	bukev;	nič ne mara, da bi bil obesil uk na kljuko in	A
bila vsa resnica, kajti dejansko ga je ubila	bukev:	debela veja, ki se je bila zagozdila v sosednjem	A
novo knjigo, vselej se je spomnil teh Kuharskih	bukev	in njihovih starodavnih besedil, vselej je otipal	A
njo? Opustil je iskanje Vodnikovih Kuharskih	bukev	v tržni knjižnici, nekdanjem izhodišču svojih	A
šel zelenje obirat, ako je naletel na dolgo	bukev	omladnih vej kaj je storil, če ni mogel ali	A
uvesti.« Pod kolibo je obsekaval delavec močno	bukev;	temu je velel, naj ga spremlja in mu kaže stezo	A
gibčno liki veverica je skakal preko ogromnih	bukev,	ki so skleščene ležale, malone vzporedno zataknjene	A
holaj! ‒ koj pokonci in nadenj. Pero za debelo	bukev,	medved za njim in sta se lovila okoli bukve	A
drugo in ga držal, kolikor so mu dale kite,	bukev	pa je bila vmes. »Aga, čuješ, aga, medved je	A
Tedaj me je zagrabil s tako silo, kakor da sem	bukev	in on medved, in me je poljubil na obe lici	A
se žuril proti kapelici. Žena iz poročnih	bukev	mu je stopila naproti dva drobna koraka.»O,	A
je vaš ‒ so povedali na sodniji iz gruntnih	bukev.	Kakršen je oče, tak je sin; njegov fant, tisti	A
zastran igre in da si zajema snovi iz sanjskih	bukev,	sanjske bukve da so neizčrpen zaklad dramskih	A
še s krajem očesa ne bi bil dotaknil sanjskih	bukev.	Nego je dejal, da je gmotno stran svoje dramatike	A
dali dober svet. Ta svet je iz starodavnih	bukev,	smo dejali, in neštetokrat preizkušen po možeh	A
pravijo, da je to republika, niso brali pravih	bukev.	Ampak se temu, kar imajo, pravi absolutna monarhija	A
pripravljena na podlagi dosedanjih kuharskih	bukev,	a je h koncu s kruhom pobrisal vso mast ‒ prijazno	A
skok in je kar po zraku priplaval na sosednjo	bukev.	To je bilo pa že preveč za Lišpavko.	A
iskal, kam bi sedel. Všeč mu je bila mlada	bukev,	ki je bila od snega pripognjena zrasla v krivino	A
šel še oprezovat. Pa se je pripeljal na ono	bukev.	Starec, vam povem, da takih ni mnogo!	A
smrečju in s krepkim zamahom poleti na visoko	bukev	in ‒ zapoj, zapoj, ti molčeči skrivač ‒ pesem	A
boste nikoli pozabili. Vsak štor, skalo, staro	bukev,	vse si boste zapomnili. Seveda morate imeti	A
Plaznine tri drevesa; dva gabra in kar lepo	bukev.	« Kmet Jurij mu odkritosrčno odgovori: »Težko	A
sta bila po svoji naravi bolj drobnega obsega,	bukev	pa je bila res poštenega debla. Kar čudil se	A
kako bi se je lotil. V tem skalnatem svetu je	bukev	rasla in se borila za svoj obstanek vse drugače	A
in tako rešiti čim več polen zase, je moral	bukev	dobro visoko od tal oklestiti.Grčave pritlične	A
podsekal; ta burja mi bo le pomagala zasekano	bukev	podreti.«Zamahoval je s težko sekiro v deblo	A
bil Jošt kar preplašen in nehal s sekanjem.	Bukev	se resnično nagiba sem in tja, v Joštovi zaseki	A
je med dvema skalama in padel. V tem hipu je	bukev	zahreščala, vihar jo je zasekano siloma podrl	A
zahreščala, vihar jo je zasekano siloma podrl. Padla	bukev	je Jošta ujela med skalama in ga pokrila z vejevjem	A
Toda vse zaman. Vihar je šumel v vejah, padla	bukev	se ni ganila in Joštu ni dala niti trohice svobode	A
Teci, teci v planino po ljudi. Vidiš,	bukev	me je stisnila, ne morem se ganiti.« »Koj, koj	A
curkoma lil po čelu. Preplašeni so gledali	bukev	in z očmi iskali Jošta.Kozarček Jožek pa se	A
»No, kako, prijatelj?	Bukev	te je imenitno pogrnila. Kaj te boli?«	A
Tamle sem videl Joštovo žago. Najprej odžagajmo	bukev	prav blizu te močne vejnate kljuke. Prav rahlo	A
odlomljen vrh. Naglo je udarjal, dokler se ni	bukev	nagnila in hreščeč padla med sosede, ki so ji	A
se naslonil ob toporišče in gledal posekano	bukev.	»Takle sem jaz,« se je hipoma domislil.	A
Ko bi ne bila tako sveta in učena iz pobožnih	bukev,	bi mislila, da res ne znaš tujih grehov in ne	A
na kolodvor, se je ustavil, naslonil na krivo	bukev,	živo se spomnil tedanjih svojih misli in dejal	A
branju me ustavi ženski jok. Pogledam iznad	bukev	in že je stala pred mano Špela, kočarica s travnika	A
slišal in kar sem videl. Na misel mi je hodil iz	bukev	pregovor: Pravični je in nasičuje svojo dušo	A
jezdila proti gričem. Kmalu je bila v senci starih	bukev.	Na tleh je bilo nastlano z zrelim žirom.	A
in otvezla nanj konja ter konec privezala za	bukev.	Previdno je šla iz gozda proti kraju, kjer se	A
sedlo, prevzela ga je zopet žalost, sedel je pod	bukev	in ihtel kakor deklica. Ko se je najokal, mu	A
otožnosti. Samo stari Jarožir se je naslonil na	bukev,	uprl se na silni meč in na pol bedel, na pol	A
očetu tresla beseda, jaz sem pa strmel na visoko	bukev,	kjer sem opazil ptičje gnezdo.Po očetovem odhodu	A
računu do jeseni, toliko zarez sem vdolbel v	bukev.	Vsak večer, preden sem gnal domov, sem vzel nož	A
pokljavimi vejicami. Smreka in macesen, vmes	bukev,	morda celo hrast. Deset parov mladih	A
potuljena pošast, pa je bil le nedolžen grmič, le	bukev,	ki ga je od blizu, stara mamka, pobožala z listnato	A
bregu h kapelici. Še preden so dospeli do prvih	bukev,	so videli, kako hiti mladi grof po grebenu v	A
redke vrzeli med košatimi krošnjami stoletnih	bukev.	Čim globlje pa sta prodirala vanj, toliko občutnejši	A
smrek, jelk in macesnov, z vmesnimi naselji	bukev	in drugih listovcev, glavni vir blagostanja	A
v svojem košatem vrhu pripovedovala izkušena	bukev,	razločil je pobožno molitev smreke, v nebo zamaknjene	A
zapovedale. Pokažite: tudi vezavo bi rad videl tistih	bukev	in črno obrezo!Ali je tam zapisano, povejte	A
in bo, dokler Bog ne izbriše greha iz svojih	bukev.	Kdor je kdaj spal v istrski samoti, je slišal	A
zrak je dišal po snegu. Od golih kostanjev in	bukev	so padale debele kaplje na očrnelo listje in	A
je na pokošenih senóžetih, v zlatem vejevju	bukev,	jelš in topolov.Tako je nedeljsko sonce oznanilo	A
Vstal sem, povezal sem butaro ter jo naslonil ob	bukev,	da bi jo lažje zadel na glavo.In še predno sem	A
ostale izza poslednjega dežja v senci košatih	bukev.	Ali kmalu je zapazila, da ni razdalja med njo	A
stran 92 . / Svetel dan je sijal izza košatih	bukev,	skozi šumeče listje.Marko si je pomel oči, vzdignil	A
skočila čez jarek in sta se stisnila pod košato	bukev.	Mogočne veje so šumele in so se razmikale; kadar	A
za mizo Šimen in je bral postave iz debelih	bukev.	Ko so se vrata odprla, se je ozrl in je rekel	A
kje bi jo speljala, je Janez splezal v visoko	bukev,	s katere se je dobro videlo naprej...Tiste nedelje	A
kurilo, smo podrli v bregu pod Kalom deset starih	bukev.	K sekanju me niso pustili, ker pade drevo nerodno	A
drugega ne, prav občutno opraskajo. Ko je ležala	bukev	na zemlji, sem jo pa s krivačem klestil in obsekaval	A
ki vodi navpik h gradu Turjaškemu, rase stara	bukev,	in njeno vejevje se razteza čez pot.«	A
zadržal ga je óni. »Ni vam neznana torej stara	bukev	pod gradom Turjaškim!Ne hitite tako zelo!	A
prijazni trati je rastlo nekoliko starodavnih	bukev	in tedaj delalo dolgo senco z vrhovi. Nekje	A
kopišču na samotni jelki. Tam blizu je stara	bukev	in iz nje dupline sem vzel lansko leto polšjo	A
neki naš človek je po nevednosti oklestil mlado	bukev	tako preveč, da se je usušila.To je hostnik	A
in se plašijo s strahotnimi povestmi. Vršički	bukev	se boječe odmikajo, kodraste glave gosposkih	A
da se je čutilo še skozi goste veje velikih	bukev.	Na svetli in veliki jasi je mulila plevel iz	A
Njen brneči odmev se je lovil s šepetom zelenih	bukev.	Konj je hrzal in nemirno bil in kopal črno zemljo	A
vpričo žene jo je poslal v hosto pod ono temno	bukev,	na oni mehki mah!‒	A
dneh veliko tolažbo dobivala v branju svetih	bukev.	Vsako nedeljo in vsak praznik dopoldne in popoldne	A
V bližnjem hribu je zagledala nekaj starih	bukev,	polnih žira.Brž je zaveslala k trdini.	A
drobno cvetje. Razpustila sta se mecesen in	bukev	in za njima še drugo drevje.Od bregov jezera	A
kmalu izsledil. Stala sta za vrtincem mladih	bukev.	Potuhnil se je in se plazil bliže.	A
Takrat je pa, kakor slučajno, stopil izza mladih	bukev	Ostrorogi.Naredil se je nevednega, kakor bi	A
Drevje se je kar čez noč razpustilo. Zgodnja	bukev	v Rožnem hribu, ki je druga leta ozelenela navadno	A
gorah, katere molijo zdaj, ko je kmet posekal	bukev	in macesen, ki sta rastla tako obilo po njih	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani