nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Raznosil je bil v vse smeri prikrite nauke, bajila zoper krogle, krotila za bese in pritlikavce, in kadar je z domačimi zagrizel in si stregel z veliko zajemalko, oko na preži, kdaj bo kdo potegnil zadnji štrukelj iz srede v zlati skledi, takrat sta se mu pomešali med seboj omamno telesna in duhovna hrana.
Res je, kadar koli pozneje je vzel v roke novo knjigo, vselej se je spomnil teh Kuharskih bukev in njihovih starodavnih besedil, vselej je otipal med prsti zaobrobljene, oguljene platnice tega dragocenega učbenika, in nikoli ni mogel mimo nobene bukvarne, ne da bi se mu ne zrinila med izložene, razkošno pisane naslove preproščina te zavestne prve knjige, ki mu je odprla vrata v svet, ga napotila k besedi in kulturi, k človečnosti in tankočutnosti.
Buterna je prebral sčasoma nešteto knjig, in kaj čuda torej, da se je zatresnil v ubožno nično deklico, sam narejen iz mehkega materinega lesa, narejen s
trdim očetovim orodjem, a iz lesa matere, se zaobljubil suhcenemu dekliču, katerega materi je izročil svoj čas knjižno sporočilo pri kozolcu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani