Toda so naša gledališča sirote, je dejal, žive od samih deficitov in denarnih kriz ‒ kdor ljubi gledališko umetnost, ne bo z bridkimi tantijemami še večal gledališču deficita in denarne krize. Da pove po pravici ‒ zaradi gledaliških tantijem se on, Pepe, še s krajem očesa ne bi bil dotaknil sanjskih bukev. Nego je dejal, da je gmotno stran svoje dramatike postavil na čisto drug temelj, bolj je zdrav ta temelj in bolj je trden kakor gledališka blagajna, in to je njegova zasluga, Pepetova, in to je njegov ponos, Pepetov.