Hitro je pobral klobuk, izdrl sekiro iz štora in se lotil prve bukve, prav tiste, ki je imela odlomljen vrh. Naglo je udarjal, dokler se ni bukev nagnila in hreščeč padla med sosede, ki so ji, podrti na tla, kakor v slovo zamahovale z vejami, ki so se bile v letih prepletle in prerasle med seboj, France si je obrisal pot s čela, se naslonil ob toporišče in gledal posekano bukev. »Takle sem jaz,« se je hipoma domislil.