čoln (2.961)

telescu tako majhnem je zdaj vse hkrati: morje,	čoln	in veter: v očéh je tvojih plima in oseka solzá	A
valóve mogočne valí, V naróčaj jih Dúnavu tira.	Čoln	ziblje ob bregu se tam, A ribič mi v njem sedí	A
šepečejo bleščeči tisoči. Med njimi kot srebrn	čoln	pa plove bledi ščip; smehljajo se mu zvezdice	A
VII Kakor labud belogrudi počasi plove moj	čoln	po gladini morjá, tiho se koplje v šumečih vodicah	A
nebore sanja, tukaj v krajih osamelih voda ziblje	čoln	brezdanja. In drevo se nad valove tiho, radovedno	A
veter bila, ki prežene megle črne, o, da bi moj	čoln	vodila, dokler se v pristan ne vrne. Čuj sanje	A
vzcvetel ljubezni maj, si bilo val, ki gibki	čoln	ga orje. A ko se pomračilo je obzorje, oj, kakšno	A
se na zvezdo ne ozre. Naprej brez miru svoj	čoln	drvi; al ták za pevkami ribič hiti, kdo ve!	A
nam šum zbudila, razsula v pólje točo, vtopila	čoln	na morji, sad umorila trte. Lažnivi zvezdoglédi	A
žalváti videl sem samice. Sem videl, de svoj	čoln	po sapi sreče, komur sovražna je, zastonj obrača	A
togota njih se potolážit′ noče, kamór val žene	čoln,	obupajoče leteti ga pusté roké brodnika. Ne	A
zraki urna tica. Se ribič po sovražnikih ozéra,	čoln	vstavi, kjer je gosta senc temnica. Ker se mu	A
ELEGIJA O MOJI LJUBEZNI Stal sem v svetu, kakor	čoln	lehak na širokem morji. Zgrinja se krog	A
nočno nebó, srdito se črni valovi tepó in	čoln	se zadene ob čoln. In prvi zleti čez široko	A
se črni valovi tepó in čoln se zadene ob	čoln.	In prvi zleti čez široko morjé, če ušel	A
nočno nebó, srdito se črni valovi tepó in	čoln	se zadene ob čoln. Čoln prvi zleti čez	A
se črni valovi tepó in čoln se zadene ob	čoln.	Čoln prvi zleti čez široko morjé, če	A
valovi tepó in čoln se zadene ob čoln.	Čoln	prvi zleti čez široko morjé, če ušel je	A
čez malo dni! Brezi jadra, brez kermila Plava	čoln	mi čez morjé; Ž njim igrá valov naj sila, Križem	A
vsekdar, ne vé, kam pot ga bo tuja zanesla, kot	čoln,	ki ga zgrabil je ljuti vihar in strl mu brodarja	A
Ivan Cankar. V MOČVIRJE ZLATI	ČOLN?	ZAKAJ SI IZPUSTIL Pesem št.	A
Človek je lahko star ali mlad. Zlati	čoln	na obzorju. Prirodni zakoni etika???	A
srebrni mesečini Po srebrni mesečini plava temni	čoln,	iz zelenega pristana je čolnar odplul, iz zelenega	A
rož teh sladkih rož, o, tiho ulezi se v svoj	čoln,	lepo, lepo zasanjal boš. Strupene so, pa se	A
padejo moji lasje na njegovo kosmatje da postanem	čoln	da postanem veslo da je lahko on voda Nesramno	A
želim, dobim, nato po vsem zahrepenim. Moj	čoln	je do roba potopljen, prepoln od želja, že skoraj	A
utopila, če plavati le eden zna, razen, če rešilni	čoln	imaš pripravljen za oba! ZAKAJ NE?	A
sluga mejnike božje divje razmetava. Je truga	čoln,	ki se spušča v sinje. V njej tisti, ki ga stari	A
strašen. Ne bo dovolil meni zavesljaja, četudi v	čoln	sedel bi zakmašen. Pokrajina razkolje se pod	A
želodcu, kakor tedaj, ko vodni val izpodnese	čoln.	Boji se, boji vsekdar, kadar oče zine o računici	A
v šartkah. Neki malček je splezal v rešilni	čoln,	sédel na prečko in ga z nogami zibal.Nič ga	A
je hodil vzdolž Kanala, dečki pa so zlezli v	čoln	in nabadali počene angurije, ki so plavale v	A
Čolni so levo in desno te škrlatne poti, motorni	čoln	pa prihaja naravnost proti nji; zdaj je že prav	A
njenega zublja. A poslednji hip se motorni	čoln	obrne.Kakor da se je ustrašil sončnega ognja	A
šla po bregu, na jezeru pa se je tiho premikal	čoln.	Zdaj je veslalo dekle in črna srajca je čepela	A
Tako bi nato strčali vodoravno iz čolna in	čoln	bi bil tedaj ptica z razprtimi perutmi na zeleni	A
nevsakdanjega, izrednega ozračja, in se zdrznejo kakor	čoln	ob nenadnem valu.Zato je na meni morebiti zares	A
ko so se drugi neučakano usipali s pomola v	čoln.	3 Asfaltni tlak Velikega trga je blesk štirikotne	A
ko da bi ji primešali strtih sliv; modrikasti	čoln	jo reže po dolgem med dvema vrstama privezanih	A
za koga skrbeti. Na, lej	čoln	z imenom Liliana na premcu! Res, ko da je preteklo	A
na pomolu je stal moški in vlekel za verigo	čoln	izza pomola. Takrat se je Luciana nasmehnila	A
dodala: »Ti, ko bi prišel ven Voditelj in sédel v	čoln,	bi midva zdaj potihoma splavala do čolna in	A
posluša več, kajti vzdignila je glavo in pokazala	čoln,	ki je polzel izza zida za njunima hrbtoma.	A
v nji, si je še rekel in si želel, da bi se	čoln	čimprej oddaljil. A prav tedaj se je izza zida	A
A prav tedaj se je izza zida prikazal še en	čoln.	Na premcu je imel kup mrež, ki so bile zložene	A
kraško planoto zaliv, ki je zvesto čakal nanj.	Čoln	je bil dosti bolj oddaljen od brega kakor prvi	A
- Kaj pa bo? Ali bo	čoln	ali poslednje korito? - Korito bo.	A
sedi med njimi in poje, vsi pojejo, duša je	Čoln,	ki plava na vodi v miren pristan.Tudi Katarina	A
premislil, truplo obloži s kamni, zvrne ga v	čoln	in odvesla daleč na jezero... ko se vrne, se	A
jo menda gestapovci obesili očetu na jajca,	čoln	iz Bohinja, tisti čoln .. .	A
obesili očetu na jajca, čoln iz Bohinja, tisti	čoln	.. .	A
Napol v teku doseže breg.	Čoln	je bil k sreči pri tem kraju, zakaj ribičev	A
priteče Juri. Na njegov klic primakne zopet	čoln,	in Juri skoči vanj. »He! počasi!« vpije fant	A
Juri. Krepko se upre brodnik v drog in odrine	čoln	od kraja. Kmalu se začuje od brega sem močan	A
Zdaj pa zgrabi brodnika za prsi in ga potlači v	čoln.	Čoln se prevaga, in oba se zvrneta v Savo.	A
zgrabi brodnika za prsi in ga potlači v čoln.	Čoln	se prevaga, in oba se zvrneta v Savo.Kakor bi	A
razpustita v hladnem elementu, poskušajoč se rešiti;	čoln	pa plava mirno po Savi doli.Čeprav je znal Juri	A
biriče zlodej vzel,« se huduje. »Kje bomo pa zdaj	čoln	iskali?«‒	A
‒ »Ah,	čoln!	« ga tolaži starec.»Doli h Krivcu stopim, in	A
krogla. V Pulju smo streljali topničarji na star	čoln,	ki je bil privezan zunaj pristanišča, naprej	A
stran 232 . / teden; noben strel ni zadel, in	čoln	nam je kimal na vodi, češ, le streljajte.Če	A
velik ribnik, kučigazda da jih je posadil v	čoln	in jih vozil po rib niku, zraven so peli »Morje	A
Mrliča smo bili gorenjo polovico potegnili v	čoln,	noge so mu visele v vodo. ‒Lojze je prihajal	A
je nabral za polno cajno. ‒Potem je skočil v	čoln,	pljunil v roke in z očetom odrinil od kraja	A
najlepša paša, pa nič mostu čez vodo. Pa zagleda	čoln,	ob bregu je bil privezan in tako majhen, več	A
se je koj vrnil po drugo. Postavil jo je v	čoln	in odrinil od kraja.Veslal je in vesla, reka	A
je hitro vrnil po tretjo. Postavil jo je v	čoln	in odrinil od brega, veslal je in veslal, reka	A
Glej, parnik! ... glej, jadrnico! ... onale pika je	čoln	...« Torej je vendarle ta siva, svetla ravan morje	A
/ stran 225 . / Kogarkoli pripelje uslužni	čoln	na otok h Kraljici nebes, nikdo ni brez željá	A
barve, to je bilo morje, sredi morja je tičal	čoln	kakor muha v močniku. Poučil me je moj starejši	A
na Ljubljanico in na Ljubljanici svoj lastni	čoln.	Pa ni treba misliti, da sem ribe kradel ‒ imel	A
stopnicah in čez kamenite plošče ob bregu v svoj	čoln	‒ odtod se je videlo na most. Na razsvetljenem	A
eno minuto, dve ‒ tačas nekaj zadene v moj	čoln,	komaj sem se ujel, toliko da se nisem prekopicnil	A
za suknjo človeka, ki ga je voda tiščala ob	čoln.	Lep plen!	A
krajev, po Ljubljanici še do Vrhnike, potem pa	čoln	prenesel čez Kras do morja.Imeniten čolnar je	A
buriti. Valovi so rasli, voda je pljuskala v	čoln	in ga premetavala sedaj vrh morskih grebenov	A
proti otoku. Ko sta bila že prav blizu, zgrabi	čoln	velikanski val in ga trešči ob pečine. Kar razklalo	A
vodni gladini. Dvakrat so še udarila vesla,	čoln	je s kljunom trčil ob breg. Iztok je prijel	A
njegovi roki. Kakor tur se je zagnal iz šajke v	čoln	napadalcev.Morjé je pljuskalo in požiralo trupla	A
»Hitro k njej! Vi pa navrtajte	čoln	in ga potopite.Poiščite, če kdo plava, da bi	A
Naj umre!« Hitro je plul	čoln	in naglo došel šajko. Na pol onesveščena je	A
nogo ob mozaik in vzkliknil: »Če mi dá carica	čoln	biserov ali nimb z glavé, Epafrodit ji ne zaupa	A
glasu, brez ropota so tiho zašumela vesla in	čoln	je zdrknil bliskovito po vodi.Krmilce je vodil	A
do roba in bela pena je včasih pljusknila v	čoln.	Kakor bi se štirje tatovi plazili po trebuhu	A
Spustila sta se po stezi k morju. Majhen	čoln,	ki ga je gnal krepak suženj, je spolzel po morju	A
so v carskem vrtu pritisnili k bregu. Veliki	čoln	se je skril v visoko bičevje, nihčè v njem se	A
Napadli so od zadaj častnika in ga podrli. »V	čoln!	« krikne Epafrodit in potegne Iztoka za seboj	A
pobegneš z menoj!« Vtem se je približal veliki	čoln,	katerega so gnali zmagalci z velikansko močjo	A
nemirnim konjem. Ko se je zazibal na morju	čoln	in se bližal obrežju, je Rustika čedalje bolj	A
blesku, toda ob carski mezdi pošteno stradal.	Čoln	se je približal ladjišču, prefekt je snel desno	A
za to poročilo!« Centurio Flavij je skočil v	čoln,	rahli valovi so pljusknili ob breg za odhajajočo	A
ajmlajšega vojščaka. Vitki mladenič je skočil ročno v	čoln,	zavihtel veselo kos širokega lesa, rabeč ga	A
pripelo jadrnico k dnu. S krova se je zazibal	čoln,	padla je lestvica, po nji so se pojavile sence	A
Epafrodita za roko ko je stopal v gugajoči se	čoln.	»Da bi ne šel?	A
Pridi, smrt!« Ročno je skočil v	čoln,	zavil se v plašč, vesla so udarila čoln se je	A
skočil v čoln, zavil se v plašč, vesla so udarila	čoln	se je zazibal na valove.Ladja je dvignila sidro	A
pogumno dekle, ki je tako samozavestno krmarilo	čoln	svoje in njegove sreče, in vroče poljubil njeno	A
obsevalo večerno sonce. Najprej je sedel v	čoln,	da bi se zibal.Harmonika je zapela, čoln je	A
v čoln, da bi se zibal. Harmonika je zapela,	čoln	je švignil nakvišku, nato se je spustil v globočino	A
to sem namreč že mislil nocoj, da bi odvezal	čoln	ter se peljal na jezero, tja na levo stran,	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani