čoln (101-200)

luč; lepše je tukaj!“ -- Voz je šel tiho kakor	čoln	po večernem jezeru.Ne besede več, ne glasne	A
da je potrebno imeti le majhno barko, majhen	čoln,	in že je ves svet tvoj. Tako sva premišljev	A
peklu. »Res, te deske bi bile ko nalašč za	čoln!	« Dolgo dolgo sva se že ukvarjala z mislijo	A
dne sva naredila peklenski načrt. Deske za	čoln	mu bova preprosto vzela.Zakaj pa se ni hotel	A
pomočnik. »Koliko bi stale deske za štirimetrski	čoln?	« »Prav malo ne.	A
Najmanj eno mojo plačo.« »Pa bi ti nama naredil	čoln,	če bi deske priskrbela?« »Bi, zakaj	A
jih vzela prav midva. Ko bo iz desk nastal	čoln,	se ne bo več videlo, da so deske Novakove.	A
Iz Novakovih desk je nastal lep dvometrski	čoln,	s katerim se je dalo pluti tako po Tunjici kakor	A
Pšati, v načrtu pa sva imela tudi Bistrico.	Čoln	sva še tiste nedelje lepo pobarvala z lužili	A
plovbe Tunjica‐Pšata!« Prav tedaj, ko smo nesli	čoln	iz gozda proti Tunjici, se je po gozdni poti	A
in stopil k nam. Strokovnjaško je pregledal	čoln	in potrkal s prstom po deskah: »O, lepi	A
steklenico s kokto, midva pa sva poskakala v	čoln	in - hajdi! - veselo po Tunjici navzdol.Sanje	A
Že res, da so starejši in pametnejši, ampak	čoln	je najin. Saj sva midva zaslužila deski zanj	A
sošolci. Vsi bi radi pluli, vsi bi radi imeli	čoln.	Nameravala sva vpeljati za članarino	A
od doma prinesel debelo verigo, s katero smo	čoln	privezali na štor ob Tunjici. Prevoz	A
povodnjih, je nastala tudi težava, kje naj bo	čoln	privezan.V potoku bi se lahko odtrgal in bi	A
suhem, pomeni, da se lahko tisti, pri katerem bo	čoln,	vozi sam. »O, v moji odsotnosti se že	A
da sva prišla do sporazumnega sklepa, da bo	čoln	en teden spravljen pri meni, sen teden pri Rajmundu	A
pametnega imam za vaju... Kako bi bilo, če bi na	čoln	pritrdila jambor, na jambor pa rjuho...Lahko bi	A
Počitnice ob jezeru. Ob deževju so se za	čoln	ponovno začeli zanimati tudi starejši fantje	A
travi spodrsnilo. Namesto da bi vstopil v	čoln,	se je zapeljal pod njim po zadnji plati navzdol	A
zato bi bil užitek še večji. Ker sva imela	čoln	tedaj spravljen v šupi pri Rajmundovih, bi ga	A
zapeljiva se!« sva se složno odločila in porinila	čoln	v deročo Tunjico.Prav nič še ni upadla, pa čeprav	A
« sva si dajala samozavest in se spravila v	čoln.	Niti od brega ni bilo treba odriniti.	A
gramoznice sva vzela vesli in skušala z njima	čoln	naravnati proti bregu, da bi izstopila.Čoln	A
čoln naravnati proti bregu, da bi izstopila.	Čoln	pa nič.Ko da bi ga nosil vrag, kar hitel je	A
Nagnil se je še močneje.	Čoln	še vedno nič.Nagnil se je čisto nad vodo.	A
in neslo naprej, naravnost proti Pšati. Ko bi	čoln	pridrvel v trikrat večjo Pšato, bi bilo konec	A
stekel po bregu za čolnom. »Pomagajte, rešite	čoln!	« sem vpil ko jesihar.Pa je bilo že prepozno	A
iz Bistrice v Savo... na kraj sveta. »No, vsaj	čoln	bo videl vse oceane sveta...« sva se potolažila	A
« - tu je dvignil svojo desnico, veliko kot	čoln	- »kaj bodo govorile množice, če prideš pod	A
jezerce, z bičjem obraščeno. Pri bregu se giblje	čoln	ob verigi; po vršini pa plavajo race in velike	A
baron zmislil, da je k tej skali privezati dal	čoln	in da si je tam postavi leseno lopo. Stvar pa	A
kitobrce, pa jih boš tko iz morja vleku, da se tiu	čoln	prebrnu, če ga nouš z obeh strani dobr podšprajcou	A
Glavo, Nogo in Žolč, jaz sem postal Vranica,	Čoln	in Pest. Druga skupina je bila še temeljitejša	A
Španjoli mu zvežejo roke in noge in ga denejo v	čoln;	zraven njega privežejo Svetina in tako oba vkup	A
je Jelen gledal pred sabo, ne vzdržal noben	čoln,	kaj šele drevak.Še ladja komaj, ladja, kakršne	A
spustili z močnimi vrvmi raz krov v Reko lepo pisan	čoln.	Vanj je sedlo pet ljudi.	A
Argo pogledat zlato runo, so tujci sedli v svoj	čoln	in odveslali nazaj proti Reki. Za hip je Ostrorogeg	A
Prešernom: . / . / stran 59 . / ... da svoj	čoln	po sapi sreče, komur sovražna je, zastonj obrača	A
doli je hodila. In pozna se, da se je tam nocoj	čoln	izkrcal.Ribič je v jutro čul veslanje.«	A
molčal. Na pesku namreč doli, kjer je moral tuj	čoln	čakati, ni bilo mnogo sledu poznati.Čoln je	A
tuj čoln čakati, ni bilo mnogo sledu poznati.	Čoln	je bil majhen.Imajo li pomorski razbojniki majhne	A
stopinja njegova skoro do tja, kjer je bila Vida v	čoln	nesena ‒ če je bila.Čudno, da bi bil pes miren	A
A jaz tudi že nekoliko veslam.« Sedeta v	čoln	drug drugemu nasproti in Ruda pogumno odrine	A
vstala s svojega sedeža, tako da se je lahki	čoln	nevarno zazibal in je ona z glasnim vzklikom	A
iztrgala roko iz njegove. Pri tem se je bil	čoln	z vednim guganjem približal bregu ter s prednjim	A
životu od radosti in hrepenenja, da bi skočil v	čoln	in prijel Rudo za vrat. A sedaj se ni mogel	A
zavihtel se z brega in desno nogo postavil v	čoln.	»Dajte mi roko, gospodična Milica,« dejal je	A
zavihtel se ž njo vred s krepkim odskokom na breg.	Čoln	s koncipistom, kateri od jeze, iznenadenja in	A
« deje deklica in potem smehljaje pokaže na	čoln,	privezan ob kraju, »se li še spominjate?« »Oh	A
»Ne, nisi pripravljen! Ko bi bil	čoln	bliže brega, skočil bi na zemljo, preden izrečem	A
zebe ‒ obleke nimaš, sonce gre za goro ‒ in	čoln	plava v krajino, tebi manj znano. Res, da se	A
z žarečim svojim pogledom. Nezavesten pade v	čoln.	Omotil ga je nekaj požirek neznane, otrovne pijače	A
izpoved. Zdajci priplava sedem velikih somov pred	čoln	in vsi se uvrsté predenj.Abadon jim vrže dolg	A
dve vjeri in prineseta Samoradovo obleko na	čoln,	in ta obleka se precej sama ob sebi obleče na	A
vpraša: »Od kod ta sprememba? Oblečen sem, in	čoln	se sam pelje.« »Majhna reč,« odgovori Abadon	A
peljal in te opravil, ko si bil nezavesten.	Čoln	mi vlečejo somi, katere sem naučil vožnje, kakor	A
temveč dragocen čaroben pomočnik. Vtem priplove	čoln	h kraju in obtiči na bregu.Gospoda stopita na	A
Gospoda stopita na breg. Abadon potegne	čoln	za seboj, preobrazi ga v veliko volneno ogrinjačo	A
blizu človeška naselbina ali če se pripelje	čoln	ali plav dol po Savi. Na ves glas kliče na	A
In prav takrat ugleda Samorad v megleni dalji	čoln,	v katerem veslata dva ribiča proti njemu dol	A
odzoveta glasno in dobrovoljno ter naravnata	čoln	proti bregu. Samorad pa vzklikne: »Blaga, rešna	A
pesnika Prešerna, ‚ki naprej brez miru svoj	čoln	drvi’, ko so se valovi morja razdelili in so	A
zapodi, gredo pa tulit na Šance. Če dobe kak	čoln,	se vozijo po Krki in ustavijo kje za Kamovo	A
Enoč ga je bila nataknila, preden je sedla v	čoln.	Vozila se je gor in dol z znanci vred po Krki	A
pravi, kdor vsa rokodelstva zna, kruha petljá.	Čoln	bi koristil, vem da veliko.Rabil bi ga včasi	A
navdušen se loti dela, z njegovo pomočjo dovrši	čoln	že ob mesecu na veliko čudo vaščanom in Balasu	A
ovčice na otok in, ko se namulijo, spet nazaj.	Čoln	ni bil bogve kaj; držal je komaj dva človeka	A
večer je. Luna plava po modrini kot srebrn bi	čoln	po morski plul gladini. Zlate zvezde radovedno	A
črti v višave, zazibala se visoko v zraku kakor	čoln	na valovih in izginila v daljavi. Ko se je delal	A
starega železa osti, pa je takole pod mrak sedel v	čoln	in pogledal, če leži kje blizu kakšno ribje	A
taki priliki je nastal nekoč prejak veter in	čoln	z ženskami se je prevrnil.Jaz sem vrgel takoj	A
črti v višave, zazibala se visoko v zraku kakor	čoln	na valovih in izginila v daljavi. Ko se je delal	A
da se tam spodaj, kjer je ob vodi privezan	čoln,	nekaj giblje in maje proti meni.Najprej počasi	A
ubija. Prišlo ji je na misel, da bi si sposodila	čoln	in odveslala po jezeru.Kakšna božjastna zamisel	A
kako votlinar Ro v davni preteklosti izdela	čoln	in odpluje k morju; ◆ samo poglavja Votlina	A
ji je pomirjujoče rekla Jarima in skočila v	čoln.	»Do noči bom nazaj.	A
veselila večera, ko ji je oče pomagal natovoriti na	čoln	lovilne sake in je odrinila na reko.Oče ji je	A
gleda in občuti to lepoto stvarstva. Ko je	čoln	prineslo do izliva Aze, se je že delal mrak	A
proti toku rečice do prve plitvine, povlekla	čoln	na prodišče in razložila sake.Potem je sedla	A
končno prišla do ustja rečice, kjer je pustila	čoln.	Nastavila je sake za vračajoče se podusti.	A
za vračajoče se podusti. Potem je skočila v	čoln	in na vso moč zaveslala proti lenemu toku Darde	A
bregovi. Pod vrbovjem se lahno ziblje priklenjen	čoln.	Ko stopita vanj, zbeži obilica plahih ribic iz	A
Salda sname kljuko iz spone, vrže verigo v	čoln,	odrine z veslom nekoliko od brega in vesla po	A
ciganki, »če prideš z otrokom le srečno semkaj v	čoln,	vaju ne izvoha noben pes.« Kmalu zavesla Salda	A
viseče, gosto grmovje, stopi na kopno in priveže	čoln	za deblo. »Zapomni si, Čirikli!	A
Čirikli! Kadar dospeta z malo tu sem, kar spusti	čoln	po Kolpi!Zdaj pa pojdi ti naprej!	A
kmalu smo bili mi štirje v čolnu in v jami.	Čoln	sem spustila po reki.Usula se je ploha, da je	A
jahala, od tam pa teče Bosna mirneje, dobila bi	čoln	‒« »In ako uidem in se ti vrneš k staršem, kaj	A
ovijalk ter pokazala temno votlino. Privezali so	čoln	ob vrbo, prižgali bakle in šli za ciganko.	A
Ljubljanica proti Črnemu morju. Tam smo najeli	čoln.	Stric Nande je navdušeno zapel Prešernovo narodno	A
Stric Nande pa me je srečno privlekel iz vode v	čoln.	Ko smo bili vsi s psom vred zopet v čolnu, se	A
veslala. . / . / stran 94 . / Ko stopita v	čoln,	opazi Voltaire, da vdira vanj voda in naglo	A
barka pristaniške straže in spustila v morje	čoln.	Čez nekaj trenutkov je ta prispel do	A
osebno prevzel lepo potnico in ji pomagal v	čoln,	tako da ji je viteško ponudil roko.Mlada žena	A
milostljiva, takšne ukaze imam.« Čez pet minut je	čoln	s štirimi veslači zadel ob kopno.Tam je oficirja	A
AVGUST 1629 Sledimo zdaj Feltonu, ki ga je	čoln	med velikanskimi ladjami, vsidranimi v zalivu	A
pripela na metuljčka, z drugim pa k listu, da je	čoln	še hitreje odplul po reki navzdol; metuljček	A
zaradi greha naših prvih staršev. »In zdaj v	čoln,	« je rekla vila, »da si poiščemo malo okrepčila	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani