VII Kakor labud belogrudi počasi plove moj čoln po gladini morjá, tiho se koplje v šumečih vodicah, v blaženstvu koplje se duša mojà. »Čudež si, ljubica, ti naredila, smrt ti od mene pahnila si; zopet si nade mi v srcu prižgala, zopet življenje vanj dahnila si.