Ogiblje ljudi se, njih sel in mest, po krajih neznanih potiče se blazen, živi mu v spominu le kletve zavest in kazni preteče bojazen. Okrog brez počitka blodi vsekdar, ne vé, kam pot ga bo tuja zanesla, kot čoln, ki ga zgrabil je ljuti vihar in strl mu brodarja in vesla.
Tako brez miru potuje skoz svet, usoda povsod preganja ga bridka, tako potuje že kdovekaj let ‒ ne bo li več našel počitka?