Kaj vpijejo, se ni dalo razločiti, predaleč je bilo. Stojim, gledam ‒ eno minuto, dve ‒ tačas nekaj zadene v moj čoln, komaj sem se ujel, toliko da se nisem prekopicnil v vodo. Šine mi misel v glavo ‒ počenem, pogledam ‒ res: že sem držal za suknjo človeka, ki ga je voda tiščala ob čoln.