nova beseda iz Slovenije
TUGOMER Ti si učen. Učene knjige rimske znaš | čitati, | na pismo se umeješ, in vaši svečeniki so te | A |
izidu igre. A dolgo se mu ne posreči, jasno | čitati | v odgovorih.Največkrat pozablja, kako je bil | A |
kmetje neke bližnje soseske, kakor je razločno | čitati, | na velikem oltarju svoje cerkvíce niso imeli | A |
trikrat štirikrat na teden otroke ter jih učim | čitati, | pisati, računati in peti.Naši ljudje so nadarjeni | A |
in pohvalil njegovo šolo. ‒ Bog ve, ume i ona | čitati | in pisati ‒ si je mislil, ko je sprejel iz Daničine | A |
obličje. ‒ Ni mogoče, da bi takšno dekle ne umelo | čitati | ‒ je pomislil. »No, Vazko, prinesi gusle in | A |
Po dolgem molku je vprašal dečka: »Znaš li | čitati | in pisati?«Mislil je na Danico in po ovinku | A |
na glavo, da ne bi izpuhtelo še ono, kar ve. » | Čitati | znam bolje nego pisati.Najbolje znam pa peti | A |
iz ust. »Pop Arzen Dimitrijević jo je naučil | čitati | in pisati, potem je hodila dve leti v šolo. | A |
razdeli lahko tudi zemljo. »Znajo li tvoji otroci | čitati | in pisati?« je vprašal Vilar, misleč na primitivno | A |
star, sem umel po njegovi zaslugi že gladko | čitati | in pisati.Mati mi je večkrat rekla, naj se zgledujem | A |
‚Samo ta starka ni sposobna za laž. Ona ume | čitati | angelu in vragu na dnu duše, toda tudi ona noče | A |
poštenega človeka, ki je vaške otroke naučil | čitati | in pisati.Vesel je bil, da so nepovabljeni gostje | A |
praskanje krtače. Odprl sem svojo knjižico in začel | čitati | Otela.Takrat že nisem več tako visoko čislal | A |
Poslušno prosim, gospod polkovnik, komaj sem začel | čitati | prijavo, pa me je čut dolžnosti odvedel nekam | A |
mešanim čustvom pogledal nanjo. »Ali umete | čitati? | « me je vprašal Damjanov oče, moleč mi pismo | A |
brala in bila sila zadovoljna s svojo usodo. | Čitati | pa je pričenjala ljubljeni dnevnik vedno na | A |
naznanila in zahvale so se dale seveda še najglaje | čitati; | da je le videla začetek stavka, pa je vedela | A |
je izpregovoril: »Gospodična Slavica, nemojte | čitati | v temi! V temi čitati je zelo kvarno za oči | A |
Gospodična Slavica, nemojte čitati v temi! V temi | čitati | je zelo kvarno za oči.Meni je to povedal neki | A |
si pokvarite oči, ako čitate v temi. Nemojte | čitati | v temi!« »Oh,« je odgovorila Slavica, »saj se | A |
nemojte! Prosim vas, kakor se Bog prosi: Nemojte | čitati! | Meni na ljubo ne!« | A |
znanstvena publikacija na našem jugu, ki se da | čitati | brez gorjupih občutkov in z neskaljenim veseljem | A |
da nimajo prav. Jaz pa jih zastonj ne morem | čitati. | Pa smo bot! | A |
Stvar je čudna! Ako znam pravilno | čitati, | potemtakem ni res, da je gospod Pašić pobegnil | A |
»Kajpak! Malo drugače moram | čitati: | prvič, drugič, tretjič, četrtič ... Prvič, | A |
leščerbo, katere se je včasih poslužil, če je hotel | čitati | ponoči v hlevu, in jo z drhtečimi prsti prižge | A |
prostor ter pričel s srditim, hripavim glasom | čitati | ”Kneza Ljudevita“.Verzi so se mu trkljali iz | A |
sem se bal, da bi me zvečer glava ne bolela; | čitati | pa nisem mogel, kajti čutil sem nekako čudno | A |
urad in Danijel je razpoložil knjige po mizi. | Čitati | se mu ni ljubilo.Zamahoval je z rokami in hodil | A |
vzel iz omare knjigo in sedel za mizo. Ali | čitati | ni mogel.Mislil ni nič določnega, samo glava | A |
stanovanje, a do pozne noči ni mogel ne spati, ne | čitati. | Hodil je po sobi; v sencih mu je bilo vroče, | A |
večerov, da je mogla nemoteno pri slabi luči | čitati | o mučenicah in mučencih.Neizrečeno se ji je | A |
kolikokrat, ali njena sanjajoča duša je hotela | čitati | več in več.Tako se je zgodilo, da je steknila | A |
strani. Anže pa se je pomaknil k luči in začel | čitati: | »Aj, je lepa mlada Breda, | A |
Hitro, hitro,« je prosila, in Anže je počel | čitati | znova: »Kaj si žalostna in bleda | A |
niso mogli zapuščati, ker Hanca ni hotela znati | čitati | in pa, ker so bili parkrat orožniki pogledali | A |
kakor je mislila do sedaj. Čudovito je bilo | čitati | v knjigi razodetja, z nekako grozo je pomislila | A |
Služim vam, milostni,« je dejal sodnik in začel | čitati. | »Presvetli, Velemožni, Nepremagljivi Rimski | A |
trska. Odpre sveto knjigo in v polumraku prične | čitati | i nje, ne meneč se za družbo.A tudi ta se ni | A |
govorico navzočih ljudi, z oduševljenim glasom | čitati | poglavje svetega pisma.In ni se prej doteknil | A |
lepših črk. Z zaljubljenim glasom je pričel | čitati: | »Vabilo k najvišjemu dvornemu obedu na ponedeljek | A |
od koder je gledal na trg. Včasi je skušal | čitati | v knjigi, a ko ga je zapeklo po mišičevju, je | A |
Grof je vzel pismo, pretrgal zavitek ter pričel | čitati. | Ves čas ga je žena od strani opazovala ‒ a v | A |
prosila!« Ob koncu gledališkega lista je bilo | čitati: | »Hohe! Gnädige! Verehrungswürdigste!Wenn wir | A |
pogorje in kje se je naučila ženska tega kraja | čitati | tiskano knjigo?Prècej je bil Amandus v dobri | A |
biti. Pravi katoličani tiste dni niso umeli | čitati | v knjigah, kakor časih še dandanes ne umejo | A |
knjiga ravno biblija, sveta knjiga, katero smejo | čitati | samo poklicani verniki in še ti s pravim duhom | A |
knjigo imaš v roki; razloži mi, kdo te je učil | čitati | tiskano črko?l V zadregi je pozabila, da še | A |
gospod oskrbnik!« Ta razgrne list in jame | čitati. | Bil je začetek pisma, katerega je hotel Nande | A |
teti pokazal, da zna za silo še kaj drugega | čitati, | vzel je drugi dan v njeni knjižnici debele bukve | A |
soseda, nevedna pekovka, vedela, da zna nemško | čitati. | »Filistrstvo in nič druščine!« mislil je Leon | A |
obrazov, iz oči se da človeškemu rodu velikokrat | čitati, | kakšne reči premišlja ta in ta.Na tem obličju | A |
nekaj poglavij iz ne vem katere svete knjige | čitati, | preden je šel spat. Zdaj v jesenskem času, ko | A |
zdaj,« reče komtesa in Leon je prav rad nehal | čitati. | Da za to delo nocoj ni bil, ume se lahko. | A |
»Ne, to ni pošteno. | Čitati | ne smeš, kar ni tebi pisano.Nikar ne odpiraj | A |
skrivnost, katero sta si medsebojno znala iz oči | čitati, | s pogledi pripovedovati, s skrivnim, brzim stiskom | A |
bi iz njih tihih gibanj hotela uganiti, kar | čitati | ni znala. Ali Stremenček se muza, muza, odloži | A |
Povedi, kako se bere.« Stremenček ni znal gladko | čitati; | temveč jecljal je močno, zato reče: »Nu, take | A |
»Poslušajte, klasično!« In zdajci je začel | čitati | visokoleteče, hladnim in nezanimanim ljudem | A |
njemu povedal. Tako sem mu dajal tudi pisma | čitati, | ki sem jih od svoje ljubice dobival.Ona je znala | A |
zvedel!« Upala se skoraj ni Korenovega lističa | čitati, | a radovednost je na koncu premagala. Pismo samo | A |
pisanje. Bilo je pa vendar tako lepo, prejemati in | čitati | pisma ‒ Andrejeva! Trd mrak se je bil že storil | A |
še malo prej silno želel ‒ vendar se ni upal | čitati | ga takoj.Doma stoprav v svojem stanovanju je | A |
to neumno punco, ki se je naučila pisati in | čitati | za silo, ki sešteje nekaj številk, kadar jih | A |
kri v sebi. ‒ Gospica Rika, ali mi nečete malo | čitati, | jaz moram nekoliko počiti!«‒ | A |
burno naglico, zvedel vse. Na lističu je bilo | čitati: | Poskusil sem danes zadnjikrat govoriti ž njo | A |
pričala, da so to: »Znojile štev. 1«. To je znal | čitati. | In glej! | A |
skriven stud mu je branil vzeti ga zopet v roke in | čitati. | A sedaj je vendar hitel ponj in ga razganil. | A |
slapov pod zatvornicami. Priliko bi imel kaj | čitati | in si izobražati duha: ali ta človek ni bil | A |
dete. Ne pomnim, v kateri dobi sem se naučil | čitati | črke in številke; tako zgodaj me je mati naučila | A |
kratkem vekopisu je jel govornik Janko Slobodin | čitati | Ivanove »Spomine«, ki so naštevali natanko vse | A |
odličen spomin. V treh mesecih sem znal ročno | čitati | in si zapomnil vsako molitev, da sem jo le dvakrat | A |
branja in ji dajo napotke, katere knjige da ji je | čitati, | ako hoče imeti od njih prijeten užitek in obenem | A |
vsi patri. Isto tako tercijalke, ki so znale | čitati. | Moja sorodnica Ana, ki je tudi slovela za jako | A |
nečeden in grapast, da ga omikan človek ne more | čitati | brez nejevolje.‒ Cegnar se je med vsemi mlajšimi | A |
se seznanil precej dobro z nemško literaturo. | Čitati | sem začel najprej tiste »Volksbücher«, v katerih | A |
zblaznel. Zgodaj, že v dolnji gimnaziji sem začel | čitati | i nemške klasike.Goetheja smatrajo zdaj Nemci | A |
mnogi dijaki in celó duhovniki. Jel sem ga | čitati, | ali čim dalje sem prišel, tem bolj se mi je | A |
in dve sto let. Za moje mladosti jo je moral | čitati | vsak, kdor se je prišteval med višjo inteligencijo | A |
slovnico sem premagal že prvo leto, drugo sem jel | čitati | klasike, najprej Ksenofontovo »Anabazo«, potem | A |
ker je ugotovil, da ne bo imel za naprej kaj | čitati, | ker bo potem vsak pisal domov tako, da si bodo | A |
ostrimi pogledi motril vse navzoče. Kakor bi znal | čitati | v človeških srcih, tako srepo si je vsakega | A |
opazoval od strani in v njegovih pogledih je bilo | čitati, | da se mu lepi mladenič v dušo smili. »Kaj ne | A |
plamteči in tako prodirajoči, kakor bi znal ta mož | čitati | najskrivnostnejše na dnu duše zakrite tajnosti | A |
pšici je bil skrit listek na katerem je bilo | čitati: | »Delaj se bolnega in zahtevaj zdravnika.« »Ah | A |
cenjeni’ mož. . / . / stran 71 . / On ne zna | čitati. | Zdi se mi, kakor bi imel polna usta črk, pa bi | A |
»Kaj je vse to za našega zeta. Če ne zna | čitati, | naj ne čita, če ne zna orglati, naj ne orgla | A |
je sedel nazaj, vzel znova časopis in skušal | čitati. | Bral je stavek za stavkom, a mesto misli je čutil | A |
prižgal. Z dlanjo je raztepel dim in pričel | čitati. | Naenkrat je prišla tudi vdova. | A |
Nanjo misli in čaka, kdaj pride, kdaj mu prične | čitati | dolgo zgodbo, ki jo bo on od kraja do konca | A |
vzame iz njegovih rok rokopis in ga prične takoj | čitati. | »Jaz ti ustrežem, na vsak način.« | A |
bom takoj odnesel v tiskarno! Pričnem tako | čitati, | pa naletim na stavke, ki se vlečejo kakor romanje | A |
sploh nikoli ne bilo. Take stvari je lahko | čitati, | ali ko pride do tega, da bi moral človek tudi | A |
Nanjo misli in čaka, kdaj pride, kdaj mu prične | čitati | dolgo zgodbo, ki jo bo on od kraja do konca | A |
Tukaj! ‒ ji pokaže. Izvoli to | čitati! | Črno na belem je kakor na dlani! | A |
vzel v roke popisano polo papirja in pričel | čitati: | »Sprejmi c. kr. orožniška postaja itd. Vočigled | A |
je sploh nikoli ne bilo. Take stvari je lahko | čitati, | ali ko pride do tega, da bi moral človek tudi | A |
starka, ki je kratkovidna, in ne more več ne | čitati, | ne pisati, stanuje v majhni in čisti kolibi | A |
v hišo neko pismo, in Marijanka, ki ni znala | čitati, | ga je dala meni, ki sem izurjen v čitanju in | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |