Ondi bo, veseleč se belega dne, do gotove ure gledal mirne gore in nepokojne oblake, ki se begajo, kopičijo in podirajo nad gorami, ter poslušal ječanje vetra v stoletnih macesnih in šumenje slapov pod zatvornicami. Priliko bi imel kaj čitati in si izobražati duha: ali ta človek ni bil odbran za učenost; torej nikoli ni videl črke in knjige. Lahko bi prepeval, toda petja ni čul razen ptičjega v logu.