Stremenček poseže za zrcalo, izvleče tam iz pratike svoje naočnike, natakne jih na suhi nos in vzame prvo pismo ter čita. »Kaj se bere in kako se govori tam notri?« vpraša Neža radovedna in zija na njegova usta, kakor da bi iz njih tihih gibanj hotela uganiti, kar čitati ni znala. Ali Stremenček se muza, muza, odloži prvo pismo, vzame drugo, bere dolgo in preide k tretjemu pa se smeje.