Bil je mlad in zal, a upadla njegova lica so izdajala, da ga ali tare velika skrb, ali mori brezupno hrepenenje. Juri ga je opazoval od strani in v njegovih pogledih je bilo čitati, da se mu lepi mladenič v dušo smili. »Kaj ne greste z menoj, Konrad Sežanski?«