tihi (2.076)

Kje je Rajko? On bo začel, tisti	tihi	fant, ki se zna smejati tiranu v obraz.On se	A
nočni šumi iz bližnjega parka, rahel veter.	Tihi	koraki nekje spodaj, v bližini.Šepet in pritajen	A
moji koži, sijoči kakor oči vodnih živali in	tihi	ko dih valujočih alg, poganjajo majčkeni cvetovi	A
ON: Pojdiva na balkon, pomahat. (	Tihi,	nagli koraki.) ON/ONA: Pa-pa, Špelca!	A
nerazumljivo momljanje; sčasoma se razločita	tihi	glas Tine in neznani, topli glas starejše ženske	A
stikalo, odpiranje vrat, voda v kopalnici;	tihi	koraki, kot da jih zanaša, vrata se zaprejo	A
sramotno odtod, da bi se priselil tu gor v ta	tihi	kraj zunanji svet s svojim vsakdanjim hrupom	A
bila njena žalost največja, je pobegnila ob	tihi	polnoči in je stopila na ladjo ...Po odmoru,	A
poveži culo in pojdi z mano v Ameriko, tukaj so	tihi	in zapuščeni kraji, človeka napravijo lenega	A
oblečen, živ paragraf, pod katerim se skrivajo	tihi	grehi, kakor spomini na mladost. ŠTACUNAR	A
nehála! ZLODEJ: Zakaj tako klavrni, gostje, tako	tihi?	Na svatbo vas je vabil Peter, gospodar in graščak	A
razvrstite se v špalir! Razvrsté se poslušni in	tihi	v dolg špalir v ozadju. ZLODEJ: In kadar	A
nikdar prej, ovladalo mi je dušo hrepenenje po	tihi,	nedolžni sreči, po sončni romantiki.Odsloviti	A
Kak naglo ga je vzéla smrt, Odnesla ga na	tihi	vrt! Bog vé, Bog vé, kako je tó?	A
zamaknjen v raj nedolžnih lic, strmeč v večera	tihi	sen, s trpečim bratom sam trpeč, za domovino	A
trobente glas, vojaki so prispeli v vas, pred	tihi	dom stopili moj. Junak je mlad zavihtel meč	A
odmaknjen vrišča, za mestom ali za vasjo sameva	tihi	kraj grobišča, obzidan gleda le v nebo. Zakaj	A
. / . / stran 42 . / Epigon Kadar bom v	tihi	zemlji spal, in grob preraste gosti mah, nov	A
nekdanjih kakor mora, in zdaj miru mi ne deli ne	tihi	mrak, ne rujna zora. V življenju nekdaj pred	A
zgubano lice zaganjata leto in dan. O delavec,	tihi	mučenec, ti lavorov nisi željan! Željan si vstajenja	A
preprosto hišo sam ... Sijala mi je luna skoz okno v	tihi	hram. Bedel sem jadne duše, kar votlogromek	A
Za cilje druščine prestar, premlad se zdim za	tihi	grob. Kam naj bi torej šel?	A
je žarko sonce, utihnil daljni zvon, a v naši	tihi	sobici še poje polifon. In v moje srce slavček	A
lahni zefir in zasmejale se drobne zvezdice v	tihi,	neskončni, brezdanji večer. Toda zaprl sem ji	A
da blizu res kaj mičnega glasovi iz daljave	tihi	so? Lahko, da modreci sveta odličnega doma sorodniki	A
vije in moje ranjeno drhti srce, in pozna ura v	tihi	noči bije in vedno še oči v tem� strmé. Takó	A
. /\ .. stran 208 . \/ Misli starčeve	Tihi	gaj, mrtvi gaj že nič več ne šumi, le še malokedaj	A
morem več. Ona je kot sonce, ki v brezdanji,	tihi	ocean utone, ni ga več! Ona je zeleni list,	A
svetli hlad, da sem do jutra pozabila tvoj	tihi	mir, moj burni glad. ŽEJA S teboj obiskujem	A
zaupala njegovi roki, bodo ti vroči prsti,	tihi	in biserno prosojni, ožgali samo tvojo dlan	A
4	Tihi	mir po pólju vláda, lógu, tèmni gozd le čúje	A
Lógu kralj, vladár je gózdnem krógu:	Tihi	mir. 5	A
--	Tihi	debeli župàn bil je veselje očém. 3	A
Tožno poje dete bledo, kakor slavec v	tihi	noči; spremlja starec ga na citre, ko	A
da le srečen bíl bi svét. Ali moji	tihi	dnévi, mojih míslij blédi žár, zemlja	A
svetu za bogástvom hodiš, naj li sama v izbi	tihi	plakam, hrepenim po tebi in te čakam?	A
- - Ves grad že v	tihi	noči spi, v dvorani Helmigis stoji. In	A
večera in vso noč do jutra. Ko pogleda solnce v	tihi	šator se začudi Hamorju Hivejcu, se začudi	A
devojko dá mu grešni starec pa izgine Ali v	tihi	noči, z njim izgine rádost moje duše ...	A
blišče od jasnega nebá zefir pihlja ob	tihi	mirti lávor šepetá ... Poznaš jo li?	A
Na jasnem nebu sanja luna, pod nebom sanja	tihi	svet, ta bajni večer jaz bi sanjal pač	A
Zašlo je sonce. V	tihi	mrak zagrinja se daljava, kot bela tica	A
jasnem nebu sanja luna, pod nebom sanja	tihi	svet, -- ta bajni večer jaz bi sanjal	A
molčala, govoril pa je tvoj nasméh, otroški,	tihi	tvoj nasméh ... Ne, tega nisi ti pisala!	A
doli se klanjajo lilije, in rože trepečejo v	tihi	bojazni ... Ali ne čuješ akordov oddaljene harfe	A
njene mokre, težke lase, -- da slišim njen	tihi,	boječi, odživeli glas in njene poludušene vzdihe	A
Zašló je sonce. V	tihi	mrak zagrinja se daljava, kot bela tica	A
... In odvedel me je s sabo v	tihi	dvorec, na posestvo; od takràt je bilo meni	A
tebe ni, le tebe ní! . / . / stran 105 . / V	TIHI	ŽALOSTI NAGNILA V tihi žalosti nagnila	A
V TIHI ŽALOSTI NAGNILA V	tihi	žalosti nagnila mrtvo glavo bi cvetica,	A
še to mi prisojeno ní. Pač vrne kdaj v	tihi	se noči preteklosti čarobni žar, a jaz	A
kri okameni ‒ zdivja razklana misel, umolkne	tihi	mir srca, žuborenje hudournikov pomladi ugasne	A
jagoda 62 Pesem 63 Vprašanje 64 Na peronu 65 Kje	tihi	si mi dom 67 Neumen je, kdor toži 68 To je lepo	A
40 . / Pač nje duša davno sluša dolge noči	tihi	raj ‒ Tu minuta za minuto težko plava v noč	A
puha mu v obraz. . / . / stran 67 . / Kje	tihi	si mi dom In še in še in vedno bolj prši sneg	A
‒ Kje	tihi	si mi dom, ti sreča moja prava? Nocoj, kedaj	A
steklene ječe te zapirajo, še sanjaš, kak te	tihi	gaj obkroža in cveti zadnji ti umirajo. Nazaj	A
pa kóso imela bo. . / . / stran 19 . / KJE	TIHI	SI MI DOM In še in še in vedno bolj prši sneg	A
‒ Kje	tihi	si mi dom, ti sreča moja prava? Nocoj, kedaj	A
bistra, šumna ti, lepo dekle pa se skriva v	tihi,	beli čumnati! Lice nje tako je rdeče kakor sama	A
mehka... Pač nje duša davno sluša dolge noči	tihi	raj ‒ Tu minuta za minuto tež	A
/ SNEG Brez konca padaš, drobni sneg, na	tihi	gozd in na poljano, nekje kraguljčki, hitri	A
zvezda se žari, bledi in rumeni. V poljani	tihi,	glej, reka se srebri, glej, reka se srebri in	A
menoj, prišel hudi čas! Ne le veje smrek, znani	tihi	breg, vse zapal je sneg, vse zametel sneg ...	A
svet za tiho reko, ko prvi cvet se prebudi, in	tihi	šum za tiho reko in beli prstki in drobni ...	A
mrače Ko dobrave se mrače, k meni spo glasovi	tihi	kakor tožbe tajni vzdihi src, ki v žalosti žive	A
ni mogoče potopiti duše v spanje mi sladko.	Tihi,	polunočni čas, trepetanje zvezd v višavi, glas	A
bistra, šumna ti, lepo dekle pa se skriva v	tihi,	beli čumnati! Lice nje tako je rdeče kakor sama	A
menoj, prišel hudi čas! Ne le veje smrek, znani	tihi	breg, vse zapal je sneg, vse zametel sneg ...	A
Sneg Brez konca padaš, drobni sneg, na	tihi	gozd in na poljano, nekje kraguljčki, hitri	A
bi zate. . / . / stran 13 . / Moj duh te v	tihi	noči obiskuje, In tvoje zveste sine, moje brate	A
Sladkó je v cvetji seč duhtela, Ki mrak jo	tihi	je objél. Na polje hladna rosa pada, Po nebu	A
vró. Nazaj, nazaj, serce! iz nova, V samotni	tihi	hram nazaj! Ko nekdaj zopet srečna bova, Če	A
bi se sreče branil ‒ kdo? O pridi! hram te	tihi	vabi, Prijazno lučica berlí; Kar se zgodilo	A
in moje poljube! Ko verneš po hrupu v svoj	tihi	se hrám, Na róko boš trudno glavó naslonila	A
Reichenau V večernem žaru se gora blišči, Mrak	tihi	v dolini logove zagrinja; Ni čuti glasú ‒ le	A
stojé. Objema ljubo me z belo rokó Pa vodi me v	tihi	hram sebó. Poljublja mi usta, obraz in oči,	A
skovir odpoje, malo preden bom umrl, se bom v	tihi	hram zaprl in izpel vse pesmi svoje. Jesenska	A
vse tak pusto, kaj žalujejo ljudje, kaj tak	tihi	so gozdovi, kaj samujejo stezé? Mar je toča	A
sonce z žarki me obda. Z mano pojde tudi veter,	tihi	vetrček z ravni; če mi vroče bo od žarkov, vetrček	A
vsaj meni draga ne tako! Ti mi daj poslednji	tihi	dom: ob prijazni cerkvici na gričku v od Boga	A
mi vriska srce. . /\ .. stran 18 . \/ Spev	tihi	dolini Srebro se vsulo je na tvoje trate; Poljane	A
poroma ob urah skrivnostnih... Studenček, ki v	tihi	dolini na dan je privrel, neslišno izlil se	A
Med kapniki Izviral studenček samoten je v	tihi	dolini nebo se zrcalilo jasno je v bistrih valovih	A
gremo dekleta v dolino domov. Koče zavijejo v	tihi	se mrak. Kmalu objel nas bo pokoj sladak.	A
bo moja duša polna bolečin kdaj osamljena se	tihi	vdajala bridkosti, vstal iz srečne, zdavnaj	A
zgaran. Konci tednov so prav neverjetno skopi,	tihi,	kot pribiti na volan. Kamor koli se obrnem,	A
pokop, kadar črni zemlji damo velo truplo v	tihi	grob. Vso ljubezen sem nekdanjo v jamo djal	A
ljubi mene! . / . / stran 99 . / Sanjaču Po	tihi	noči mesec plava, mladenič tožen zre v nebó	A
poje v noč Nerazodete sanje, ljubim vas, v moji	tihi	davnosti blesteče. Ljubim vas, skrivnosti teh	A
belo od mesečine. Ogenj ti plapola iz oči v	tihi	večer in, glej, mi smo pogorišče, davno pokopališče	A
borbe v Smrt, iz borbe v Smrt, da se razrase	tihi	srd in da ugasnemo.‒	A
aleluja. . / . / stran 4 . / Balada V jesenski	tihi	čas prileti brinovka na Kras. Na polju že nikogar	A
boj! . / . / stran 10 . / Bori Boris, bori v	tihi	grozi, bori, bori v nemi grozi, bori, bori,	A
človek, vode ni, da pogasil bi z njo žejo po	tihi,	zeleni jutranji prirodi. In vse je večer in	A
začel. Tvoje trpljenje je bilo skrito svetu in	tihi,	topli besedi. Umrl si na cesti, z glavo na mrzlem	A
hladni dež, hladni dež jesenski, padaj, padaj,	tihi	dež, padaj na gomile. Muke I O te rime, te	A
mlad in zdrav. Bori, drugovi, dehteči, močni,	tihi	drugovi kraške samote, bodite pozdravljeni v	A
tišino in tam ustvarja. In Njega nariše v	tihi	sredi, ki ve že za svojo križevo pot in vendar	A
stran 110 . / Topli in jasni Topli in jasni in	tihi	so dnevi, grozdje zori, joj, med brajdami, med	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani