tihi (201-300)

rekletstva in sovraštva, pa je ni ugasil. Kakor se o	tihi	polnoči sredi smrdljivega močvirja izza ostudne	A
on, moj orel!« Balambak je odtegnil zaveso,	tihi	mrak je objel Alanko.Na preprogi, kjer je vasovala	A
nosnici. Premagal se je in udaril ob plunko,	tihi	molk je bil prebit, iz dekliškega zbora je zadonela	A
Nič posebnega, je mislila. Ko je pa v	tihi	noči ležalo pismo pred njo in so gledale vanjo	A
razlegalo drdranje koleslja in šviganje biča v	tihi	jesenski večer.	A
tako skromno molčali, ste se mi zdeli kakor	tihi,	trpeči ideal, prava ženska duša.Teh bolj potrebujemo	A
Alena je spoznala Brestovo pisavo. Vse, kar je	tihi,	ljubezni polni dom zabrisal, je nenadoma oživelo	A
In potem?« Samo ti dve besedi, in še ti tako	tihi,	tako tihi.Kakor da je samo glasneje dihnila	A
Samo ti dve besedi, in še ti tako tihi, tako	tihi.	Kakor da je samo glasneje dihnila.	A
življenju, katerega obrise je dotlej še rahljal	tihi	občutek brezskrbnosti, pravkar za vedno končalo	A
ne splača, in se kislo zasrepel skozi okno. V	tihi	kuhinji se je muha spustila na kratki polet	A
jo znova zaklenila. Z grozo je zaslišal njen	tihi	korak za seboj, nekaj je tlesknilo na rjuho	A
premišljevanje, ki je trajalo več minut, podobno	tihi	molitvi ali pa neslišnemu razgovoru z nevidnim	A
mlada pogleda se za trenutek srečata, kakor v	tihi	obljubi.Vlakovodja zatrobi in deklica seže s	A
je mislil na dom svojih prednikov, umaknila	tihi	veri, da si ga gotovo pribori, če ostane zvest	A
zatopljenost klečečega starca, ki je kakor v	tihi	molitvi pregibal svoje ustnice. Ko je po dolgem	A
šolnikove ugovore, spet se je bučna pesem zarezala v	tihi	večerni mrak, ki je bil med tem napolnil zadnje	A
klečal pod stopnícami, zunaj pa so odmevali	tihi,	odhajajoči koraki. Tenek trak svetlobe je	A
zamalo, toda iz boljših nagibov je zatrl svoj	tihi	srd. ”Naj kleči, kjer ji drago!	A
izkušala v njeni družbi ...“ Koleselj je zavil na	tihi	kolovoz, na polje, v dišeči predvečerni mrak	A
Slišal je dobro, da so se približali durim	tihi	koraki in da se je plaha roka dotaknila kljuke	A
naravnost v obraz, da so se preklale ustnice ...	Tihi,	oprezni koraki preko peska, preko kamenja; tihe	A
stala poprej. Morda v večerni luči, morda v	tihi	misli se je zasvetil njen obraz in - morda od	A
podnevni luči? . / . / stran 236 . / Kakor ni bil	tihi	Močilnik prav nič radoveden na početje glasne	A
je globoko domotožje in sanjal sem vso noč o	tihi,	idilični vasi, o beli gostilni kraj velike ceste	A
visoka senca, izbije ti steklo iz roke in v	tihi	grozi strmé oči ... In nazadnje še mirno in	A
balkonu in sem gledala daleč tja po holmih, po	tihi	pokrajini -- in ni se mi hotelo, da bi lazile	A
so mi bili zoprni tisti kraji, tako so bili	tihi	in dolgočasni, in danes se spominjam nanje z	A
goré so zazvonili spomini. Bilo je nekoč, ob	tihi	noči, v samotnem vrtu ... ”Zakaj si žalosten	A
stopala srna po rebri nizdol proti studencu v	tihi	béli; spotoma se je ozrla z velikim, jasno žarečim	A
Stali so tam štori drug ob drugem, čisto mirni,	tihi,	slovesni, spomeniki ob gomilah.”Kje ste, kam	A
bi, recimo, ležali zdajle na mrtvaškem odru,	tihi,	bledi, nepremični ... ter bi se razlegalo po hiši	A
in v svetlobi hodijo, beli, komaj razločni,	tihi	angeli, noge se ne dotikajo tal... Vstala	A
. / stran 78 . / ugasnila. Stopali so mimo	tihi	koraki, duri so se narahlo zaprle.Časih je še	A
ki jih je čutila na licih; že niso bili več	tihi,	materinski - nepoznano, nerazumljivo hrepenenje	A
stran 226 . / Med kosilom smo sedeli za mizo	tihi	in zlovoljni, kakor da bi si bili tujci in sovražniki	A
mesteca ... Sunkoma sem se vzdramil; voz je hitel po	tihi	ravnini, med dozorelimi njivami; Anka mi je	A
Sramota!“ V tistem hipu so zazveneli čudoviti,	tihi,	melodični glasovi, kakor bi prihajali od zunaj	A
izprehajalo dvoje senc po večernem parku. Trudni in	tihi	so bili koraki, na licih, v očeh ni bilo veselja	A
drevjem ... In tam se je ob istem času zgenilo v	tihi	tesni sobi. Plašne, oprezne noge so se bližale	A
”Ljudje so mi zoprni... preveč so veseli!“	Tihi	in črni so bili kostanji; pod njimi, v temi	A
jopico in sončnik, kadar sta se sprehajala po	tihi	aleji. Kostanji so rasli tam in lesene klopi	A
pod kostanji. In če se nista sprehajala po	tihi	aleji, kjer so rasli kostanji, sta sedela doma	A
jopico in sončnik, kadar sva se sprehajala po	tihi	aleji.Kostanji so rasli tam in lesene klopi	A
pod kostanji. In če se nisva sprehajala po	tihi	aleji, kjer so rasli kostanji, sva sedela doma	A
nobenega glasú ni slišal več; in se je spomnil v	tihi	radosti na veverico, na srno in na raka; in	A
tiho, obzirno trepeče jutranja luč čez njih	tihi	mrak ... Lepo jutro je bilo zunaj, njegovega srca	A
adovoljen. ”Lep obraz je bil nekoč!“ je pomislil v	tihi	otožnosti.”Lep obraz je bil in rad sem ga imel	A
/ stran 171 . / preko brvi in nato v tisti	tihi	kraj šentflorjanske doline, kjer je žalost in	A
nenadoma iz tujih krajev, iz daljnih spominov,	tihi,	komaj razločni glas zvona izza gore. Jareb	A
sem ga, on je stal ob oknu, slišala sem njegov	tihi	smeh in ga nisem razločila, ko se je oglasil	A
natočila kozarec. Ko je videl Jareb njen hladni,	tihi	obraz in ko je videl, kako se je tresla roka	A
sta pila. Lizi so narahlo zardela lica, tudi	tihi	smehljaj se je spet prikazal na njenih ustnicah	A
se je smehljal Jareb napol v zadregi, napol v	tihi	radosti.”To se reče, gospa Liza, da ste jako	A
ljudje so bolni od rojstva, jetični, mrki in	tihi,	da bi se jim človek ognil.Jaz pa sem bil v tistih	A
čednosti; to bi bilo zame zelo primerno, kajti taki	tihi	delovalci zadobe po navadi veliko slave in blaga	A
biti Petrin. -- Kako sem ljubil to polje, ta	tihi	večer!Kaj ga ne ljubim več?	A
vsa preteklost daleč za gorami... Zašušteli so	tihi	koraki, kakor bi padale rosne kaplje z listja	A
skoro izgubljalo v mraku. Zunaj bi se začuli	tihi	koraki, zastor bi odgrnilo dvoje belih rok in	A
moj in tvoj. Ko sem vzdignil glavo, sem bil v	tihi	izbi sam; čaj je curljal v dolgem curku s prta	A
lepega in prijaznega v moji mladosti in tam v	tihi	globeli ...“ ”Vrneš se ...“	A
globel je spala v mraku, razprostiralo se je v	tihi	senci veliko samotno pokopališče.Tam zadaj,	A
tvoje lepe sanje? Čemu, Mate, bi žalil svoj	tihi	dom?...“ Ko je brala pismo prvikrat, se je veselo	A
bolno in je iskalo tolažbe tam, kjer so čakali	tihi,	prijazni spomini. Toda nič upanja ni bilo	A
razločiti v temi, toda bilo ni ne šuma, ne luči. V	tihi	žalosti se mu je stisnilo srce. ”Ali bi stopil	A
utrujen v travo, ko drugi vsi že zdavnaj spé,	tihi	in bledi, brez diha, mrtvecem podobni.On zadremlje	A
modrosti in brez hinavščine. Rekel sem, da v ta	tihi	hram pač ne poseže noben žarek trdega današnjega	A
čaka v skrbeh in zavzdihne, kadar se ozre po	tihi	sobi. Prinesla bi mu bonbonov kakor otroku,	A
svojo mislijo tisti . / . / stran 269 . / sveti,	tihi	plamen, ki se dviga do neba iz naših duš, iznad	A
sivorumena, neprijazna luč se je izlila v ozki,	tihi	hodnik, nato na strme stopnice, v prostrano	A
gibka, mehka, nezavedno vabeča; opojna v svoji	tihi	plahosti.Motni Koširjev pogled jo je spremljal	A
nekateri so bili glasni in veseli, drugi pusti in	tihi;	nekateri so verovali v svojo sončno prihodnost	A
sad. Mene je bilo groza, kadar sem stopil v ta	tihi,	zapuščeni kraj, ki je bil oddaljen slabo četrt	A
ga slišal ne bom! Zaklenem se v izbo, v svoj	tihi	dom; in ob tem mirnem rodbinskem življenju	A
- Ob	tihi	uri je šel Milan, pristavil je stol ter je obrnil	A
Stran!“	Tihi	koraki zunaj, nato je vse umolknilo. V mraku	A
Zazdelo se ji je, da se bližajo v sosednji izbi	tihi,	previdni koraki; vzdignila je glavo in je poslušala	A
je do vrha prenasitil človeškega spoznanja. V	tihi	noči, ko so mu sanje odpovedale,je ugledal svoj	A
nisem klicala nikogar!“ Zunaj so se oddaljili	tihi,	ponižno se plazeči koraki.Milena je stala sredi	A
belota njenih lic, smehljaj njenih ustnic,	tihi	pogled njenih oči - vsa sama, kakor je bila	A
Brez slovesa ... Jaz sama -- in gozd tam,	tihi	lazi, samota brez konca ...Jaz sama v nji, uboga	A
svetlih žarkov, brez teme in žalosti. Poslednji,	tihi	zvoki, še živeči, trepetajoči v bronu, zmerom	A
II Jokec je šel skozi vas, po	tihi	beli cesti na holm; tam je stal grad in pred	A
Prime me za roko in gre z mano; skozi park, po	tihi	beli cesti, v vas.Ustavi se pred oknom in potrka	A
koridorjih in po stopnicah skozi park na cesto?“	Tihi	koraki so se oddaljali. Edvard si je oddahnil	A
je zapazil prvikrat na njenih ustnicah tisti	tihi,	komaj vidni, prezirljivi in nezaupni nasmešek	A
idealist, za svojo nerodnost! Kaj mislite, da bodo	tihi,	če jih zmerjate s tepci?- Šarlatan, ki ima sladkost	A
sanjalo se mu je, da stoji pred njim, v tisti	tihi,	gosposki krčmi, gospodična Minka, črnooka, belolica	A
da bi mogel zakleniti človek to lepoto v svoj	tihi	hram, v svoj skrivnostni vrt, da bi jo molil	A
kmalu morje ... Prosim te, razodeni mi ... zdaj v	tihi	noči ... saj niti zvezde ne slišijo!“ Spet	A
Sedeli smo v senci kostanjev, nepremični,	tihi,	da smo čuli zamolklo šepetanje listja v višini	A
zdavnaj že sem bil onkraj vasi, pod holmom v	tihi	senci, in še zmerom sem slišal njegov glas.	A
bela tančica se bliščí v mesečini. Domá pa, v	tihi,	prijazni sobi, odgrne si Morála obraz, razoran	A
ob neprijetnem občutku, da mi je zoprn tisti	tihi	človek, ki leži na postelji in je čisto mrtev	A
sanjami, kakor loka s cvetjem. Pozdravljen,	tihi	Močilnik, ti kapelica vrhniška!Koliko sanj počiva	A
barka? Še tam pod vrbami, v hladnem Rétovju, po	tihi,	zeleni Ljubiji; od tenkih lističev, od prožnih	A
kakor ranjen tur po koridorju, čez stopnice, po	tihi,	mrtvi cesti, - in noč in obup sta zavladala	A
Blizu pred poldnevom so odhajali s hriba,	tihi,	trudni, prašni, v očeh in v srcih srd in zlobo	A
NAJHUJŠE Škropil je dež,	tihi	jesenski dež, ki zamrači dan in dušo.Ne vidiš	A
kesanja in bridkosti! Nemi klečé kristjani v	tihi,	temni cerkvi, trkajo se na prsi, čela jim klonejo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani