Jeseni Pomirjen, utešen, ozdravljen od vseh skrbi, krivic in ran, kako zemljan je varno spravljen, ko v smrti mu zatone dan! Od burnega odmaknjen vrišča, za mestom ali za vasjo sameva tihi kraj grobišča, obzidan gleda le v nebo. Zakaj srce se vendar oži, kadar zanese nas korak na kraj, kjer nihče več ne toži, kjer je beraču kralj enak?