Ti pomnila bodeš vse žive dní Ljubezen mojo in moje poljube! Ko verneš po hrupu v svoj tihi se hrám, Na róko boš trudno glavó naslonila; Tedaj ne bo moč ti braniti željam, Spomina objela te sladka bo sila. In gorke v okó ti privró solzé, Zalije ti persi žalost globoka; Po meni bo klicalo glasno sercé, Ko dete, ki se po materi joka.