Pritaknil se je skoro skrivnostno-grozen sen, da bil sem daleč nekam od reke preložen na postelj črnoruho v preprosto hišo sam ... Sijala mi je luna skoz okno v tihi hram. Bedel sem jadne duše, kar votlogromek jek začujem zunaj hiše: »Končan bo svet na vek!«