nekje (20.069)

hrib, pa kar tu noter. Sem mislil, da bi kar	nekje	malo prilegnil. JULA: On bi kar malo prilegnil	A
Jula, tebi se ne sanja ... šla sem, sem bila še	nekje	vmes, ne spomnim se kje ... zdaj sem pa že dolgo	A
(Vse bolj ji dviguje krilo.) Tu	nekje	bi morala biti medenica kneginje iz Vixa.	A
nikoli, nikoli, nikoli nihče ne pomisli, da je	nekje	med kostmi utripalo kakšno srce, pa čeprav pasje	A
(Vse bolj ji dviguje krilo.) Tu	nekje	bi morala biti medenica kneginje iz ... od kod	A
črtah in kratkih zarisih, vidimo ta hip: EMERIK,	nekje	ob strani ali v kotu brenka na kitaro, zelo	A
Eno rožo vzame in mu jo položi na kolena.	Nekje	med hodniki se zasliši Emerikovo brenkanje na	A
iz bližnjega parka, rahel veter. Tihi koraki	nekje	spodaj, v bližini.Šepet in pritajen smeh.	A
drži, nekoč sedel na stolu zraven mojega, ampak	nekje	drugje. MARTIN: No, seveda ... Tereza, to	A
nerazumljiv moški glas; oboje se brž izgubi.	Nekje	zalaja pes, tiho, turobno, sledi strahotno,	A
spusijo na tla. Komaj zaznavno tiktakanje ure	nekje	zraven. ONA (z zamolklim, drobljivim glasom	A
Mnogo je gospodarjev, ki niso mojih misli. Tam	nekje	v hribih - na Goličavi, se mi zdi - tam je župnik	A
Časih sem stala ponoči na balkonu in tam daleč	nekje	je igral nekdo na violino.Niti danes ne vem	A
nebesa ... Drugače ne more biti, ne sme biti:	nekje	je drugo življenje, kjerkoli; plemenitejše,	A
moji žlahti, pokveka pijana! Tvoj oče je umrl	nekje	za plotom, moj pa je umrl kristjansko, da boš	A
zada udarec, baš preje sem bral tam v knjigah	nekje,	« ‒ popil je hitro vina kozarec »tako i moža	A
. / . / stran 58 . / BRATEC S SESTRICO	Nekje	sem se ustavila - v zavetju potok žubori	A
kmalu pod rušo, pa kaj ti mar, če pada dež tam	nekje	‒ ti si suženj, in živiš le za sušo, pa kaj	A
Motna kot mogočni vali silna reka proč drvi in	nekje	tam daleč, daleč zvon na zadnjo pot zvoni ...	A
kadilo v sneženi zrak ... Motna reka kipi in zvoni	nekje	tak čudno, tak daleč ... H pokoju?	A
padaš, drobni sneg, na tihi gozd in na poljano,	nekje	kraguljčki, hitri beg, spet molk za mano in	A
padaš, drobni sneg, na tihi gozd in na poljano,	nekje	kraguljčki, hitri beg, spet molk za mano in	A
Vodno polje. Živim kakor utopljenec,	nekje	na dnu te kalne reke. Smeti visijo v zraku.	A
si je kar prilastil. Vsako jutro se je od	nekje	vzel, se razporedil po ključnih točkah, in oprezal	A
stran 6 . / Sejalec Sejem plaho ime v veter ‒	nekje	vzkalijo novi prijatelji ... Dotaknemo se s čutili	A
curlja. Sredi vasi, brez sramu, in Mozart je	nekje	tam.S hektom nektarja v zalogah.	A
Bach, Bach, Bach. . / . / stran 30 . / Roka	Nekje	je vedno nežna roka, ki me treplja. Trenirana	A
sanje, budne in svetle ptice, slepe za temo.	Nekje	Ena sama luč v soncu, vetru in kamnu. In polje	A
treh ždijo kavke nad glavo, od štirih do treh.	Nekje	Puhasti žvižgi markirajo gorsko pot. Izgini	A
Pot po grebenu.	Nekje	Četa iskalcev svetle poti na Mesec. Pobeljena	A
Sonce zahaja.	Nekje	Njena lepota se zrcali na snegu. Luna in luna	A
Jesen odpira vrata do belih vrhov.	Nekje	Dimna zavesa zakriva gledališče človeških lučic	A
Dekle v zaporu Moj dragi fant leži ubit	nekje	v dolenjskih hribih, jaz sama za rešetkami strmim	A
nemirne želje... . /\ .. stran 58 . \/ Daleč	nekje	se valovje izlije trudno v globoko naročje morja	A
. \/ V njem spi ljubezen Daleč, tam daleč	nekje	drobno utripa srce v njem spi ljubezen do mene	A
varno zapirajo v sé misli neizgovorjene. Daleč	nekje	dvoje rok, ki bi nebesni obok v večnost razmaknile	A
veselo blesti sonce s stotisoč prameni. Daleč	nekje	hrepeni duša po meni - in v nji moja počiva	A
2002 . /\ .. stran 32 . \/ VI. Kaj me	nekje	še vedno nate veže? Mordá kakšna stara fotografija	A
Večer se odpira. Kliče k brezmadežnemu snu	nekje	na postajah utrujene domišljije. In še čas,	A
Nato zapuščene oči. In razkrinkane mačehe	nekje	na dolgih poljih polmraka. In ljubezen, ki iz	A
Bangladeš zaspano prismehlja. Poštarja slišim, ko	nekje	brni danes bo zgoden, je že čisto blizu. Njegov	A
nakar ga je od muk zadel infarkt in zdaj trohni	nekje,	ubog hudič, ki vse življenje ni zaslužil nič	A
v sanje in se oddahnem, ko sem končno tam.	Nekje	ob dveh zbudi me vzdihovanje. Gospa ni sama	A
razbit pod vznožjem, naš tati - slišal sem	nekje	v meglí. Mravljinci so mi po telesu šli, zazrl	A
je kot drugi popoldnevi; otroci se igrajo in	nekje	na gramofonu ostarele valcer-melodije se vrte	A
Zdaj!« Moja postaja je daleč	nekje	lepa, majhna in moja spomin na njo je že bled	A
ki mimo beže, brišejo nanjo sled. Nekoč bom	nekje	izstopila, na neki tuji postaji; od takrat bom	A
bi morala bežati, dokler bi me nesle noge in	nekje	daleč skopati brlog za noč. Danes me je ugriznil	A
Morda je zato ta noč brez jutra lažja.	Nekje	jokajoče pojo petelini. Pustite me Pustite	A
ne konča za vsakim danes sledi jutri in tam	nekje,	kjer je kraj našega življenja, bodo muke naših	A
in roke v rokah in plavala sem z drugimi vred	nekje	visoko nad zemljo, više kot luna, ki je bila	A
čisto, kot v solzah oprano. Vse zakopano je	nekje	v globini srca. Ko da razkriva žalni pajčolan	A
živi si objema kolena in gleda toniti sonce	nekje	v Sečuanu Ko da zahaja doma Listje tava ponori	A
Jaz pa v črno gledam in štejem pasji lajež.	Nekje	za budnostjo. OGOREK, ki je odmrlel.	A
glažuta, v kateri sem slepnir, galjotov pust.	Nekje	vadljajo, se prerekajo za mene, posvetujejo	A
svojo gliho; astral prenaša rane in sledi.	Nekje	sem bil delfinji zet in sin. Apnarji zibk in	A
družino je kot rima, dobri zgledi. Samoedin	nekje	bo nov cepič. Do sem dovolim priti dečkom z	A
je bilo 28 Pokazala se je 30 Samo, da si 32	Nekje	so tihotni prostori 33 O LJUBEZNI 34 Pradavne	A
živi za svoje ljubezni. . / . / stran 33 . /	Nekje	so tihotni prostori Nekje so tihotni prostori	A
/ stran 33 . / Nekje so tihotni prostori	Nekje	so tihotni prostori z izgubljeno govorico zbrane	A
naj me vodi. . / . / stran 41 . / Moj svet	Nekje	je majhna kroglica, v kateri je brez mej prostora	A
vsi lahki in kratki, zdaj pa se je nekaj ali	nekje	zataknilo, da se vleče že drugi dan in ne more	A
temo navzgor. Po daljšem čakanju so se gori	nekje	odprla vrata in začul sem topot težkih korakov	A
svežega, še gorkega tropinca, ki ga je kuhal zunaj	nekje	na dvorišču.Sprejel sem ponujeno čašo in prosil	A
ko da jih vročina drži priklenjene k nji. »A	nekje	morda ni vojske,« je nato kakor sam sebi rekel	A
halji, v brezpetnikih in s kučmo. In zmeraj je	nekje	skrit in hkrati vendar pričujoč v temnem kotu	A
Vsi so jokali in vsi bežali, ker zadaj so se	nekje	odprla vrata in so lahko bežali na dvo rišče	A
kakor prešine vročično telo tresljaj mrščavice.	Nekje	je zaškripala klop. »Silenzio!«	A
proti jutru vlaga osvežila vroče zidove. Samo	nekje	iznad visokih hiš se Trst drami.Radoveden žarek	A
rjavih skled na tehtnicah. Žarek se je utrgal	nekje	nad Katinaro in zdrknil po ulici kakor zlatnik	A
lovili po vsem krovu, on pa se jim je skril	nekje	pod palubo. »No, piši torej!« je rekel oče.	A
ležeč na pesku in imaš oči vodoravno z morjem.	Nekje	daleč na odprtem morju pa se gladina grozeče	A
si je predstavljala življenje v mestu; spati	nekje	ob morju, poslušati vodo, ki žužnja pod oknom	A
tržaško sonce se smeje na opekah nasprotne hiše.	Nekje	pred njo zablisne, kakor da je sonce za trenutek	A
svatje pa so bili podobni vlomilcem, ki si	nekje	sredi gmajne delijo plen in nič jim ni mar,	A
mórala bi jo pustiti. Mórala bi bila oditi, in se	nekje	zjokati, a hotela je slišati vse.In čakala je	A
šoferjeva glava pa je takó omahovala! Tam spodaj	nekje	je dolina, si je mislila, in bela pot se spet	A
Oditi kam? Krasa ni bilo več, mesto je bilo	nekje	ob nji motna podoba ulic in tramvajskih tračnic	A
mrzle mize kot v Ribjem trgu; in tudi voda je	nekje	škropotala kakor v Ribjem trgu.Ne trg, ne, ampak	A
O, mama. Pokriti so bili vsi z rjuhami, samo	nekje	je štrlela izpod rjuhe ostra raztreskana kost	A
čuti, da mu Srečko ne more do živega, da ostaja	nekje	izven njega.A zdaj se je nagonsko, samogibno	A
si, da bi bila ona s plavimi kitami za hišami	nekje,	da bi sédel na barkovljanski tramvaj in se odpeljal	A
Dom in svet. A ta naslov je že videl	nekje.	Še prej ko na ti očetovi knjigi, ki je v knjižnici	A
julijsko sonce pa vztrajno nadzoruje tišino in samó	nekje	nizko spodaj se kdaj utrne odmev vodnikovih	A
Tedaj mu gledam v oči in si pravim, da mi je	nekje	soroden, čeprav sedi na zadnjih nogah, jaz pa	A
nesrečnika, ampak smo prežali za trenutkom, ko bo	nekje	za nas neviden ob nenadnem ropotu težkih škornjev	A
napolnila pro . /\ .. stran 45 . \/ stor. A	nekje	je nameščen zvočnik, takó da me vodnikove besede	A
lobanj. Samó njegov obraz je bil obrit, ker sem	nekje	staknil žiletko in mu s težavo ostrgal vdolbine	A
bi dosegla rob, za katerim je odrešilna voda.	Nekje	sredi našega bitja je pognala klica upanja,	A
Pa je vendar zraven njega stokanje pod odejo,	nekje	pritišano grgranje, nekje oči, ki so na koncu	A
stokanje pod odejo, nekje pritišano grgranje,	nekje	oči, ki so na koncu kockastega blaga napol proseče	A
naklonjen, a hkrati se je v razpetem suhem bitju	nekje	najbrž utrnilo motno spoznanje, da je sončna	A
pramen svetlobe, zdaj pasji bič, medtem ko so	nekje	kričeča usta, ki se bodo znova zakadila vate	A
edina slovanska bolničarja. Ne vem, a ko smo	nekje	iz zbombardiranega vlaka prinesli v naš vagon	A
njega kakor val od kamnite obale. A vest se je	nekje	sredi prašnih cunj kljub vsemu upirala in vrnil	A
Bergen Belsenu, in čeprav je bilo taborišče	nekje	v ozadju, je bilo zavoljo njega tisto območje	A
radosti, ki pa je bila tudi pomešana z zadrego,	nekje	pohabljena, izvotljena, da so jo njegove oči	A
sem, zato so tudi moja najbolj pristna čustva	nekje	nečista. Takó se počasi zamišljeno spet vzpnem	A
rematorijski dimnik, in v otroški igri veselo kroži.	Nekje	zgoraj je zaškripalo in sem se zdrznil, ker	A
Razumem ga, ker tudi v meni se nekaj zgane	nekje	nizko v grlu ob misli na konec dobe, ki ima	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani