nekje (801-900)

zamreženo okno v celico, v kateri je sedela.	Nekje	zunaj je zamolklo grmelo, in Anica je slišala	A
okoli štirih popoldne teden dni po svetem Jožefu	nekje	pri kapelici Matere božje na Ilovici pod Kozlovim	A
dušam in v zadoščenje, da so jim trupla ležala	nekje	v soških tolmu nih.Na oltar pa je postavil vikar	A
Dan se je nagibal.	Nekje	pred hišo so se oglasile gosli in piščali.V	A
. / stran 135 . / ob skalah pod Tolminom.	Nekje	na Dvoru je zavijal pes, od Zatolmina je skovikala	A
stran 140 . / Tiho, plaho bitje se je dvignilo	nekje	izza oltarja, se opoteklo po malem prostoru	A
Santa Vergine5!	Nekje	so ga s kamenjem podili birboni, potepi, ko	A
ko je pristopil k vodnjaku, da bi pil; drugod	nekje	ni smel skozi mesto, non permesso6, še drugod	A
zaudarjala zoprno po čreslovini in plesnobi.	Nekje	v baški dolini so se sosedje sprli in nekdo	A
in nekdo je zažgal. . / . / stran 160 . /	Nekje	drugod so nekoga zaklali, še drugod je nezakonska	A
streslo. V temi je utonila, rahlo so zaškripala	nekje	vrata. Tagliat je stopil k pijancema.	A
Tončka ji je polzela iz rok. Takrat je stopil od	nekje	mladi Kamilo in pomogel Luciji, da sta spravila	A
takoj uskočil in bežal, dokler ni obnemogel	nekje	kraj ceste v temi ... Nemirno se je zganil župnik	A
čudno. Oveda se kraja, a mu je le, kakor da je	nekje	v neznanem, v neznano tuji luči.Iz nevidnega	A
ki se prožijo venomer in z neusahljivo jeko	nekje	više in globlje v gorah... »Et vidi quattuor	A
kuhajo oblake in temó. Oblak in temà pa se	nekje	na sredi, kjer se sape tepó, kopičita in mrtvo	A
Spovem se Bogu...« Hlapčič, ki je pokleknil	nekje	zadaj, odgovarja. »De profundis...« začne	A
ženskem telesu. Sliši: pridušeno se krohota hudič	nekje,	ni božjega angela, da bi mu strojil kožo kakor	A
Mengoram. Nočna vlačugarica se je potajila	nekje	v goščavi nad Kozariščami, vikanje razjarjene	A
zopet zagledal nekam v prazno. Za Bučenico,	nekje	v čereh za Mrzlim vrhom je zagrmelo in se votlo	A
hudo pomladnje oblečen postaren mož iz Brd,	nekje	od Kožbane.Skušal je domačo mater Podgornikovo	A
vprašala deklica in pokazala predse. »Žlota,	nekje	na produ zažigajo!« je rekel Gregor. »Na produ	A
Kakor nor sem drsal s smučmi proti jugu. Tu	nekje	bi morala biti cesta.Ko pridem na cesto, bom	A
S podvojeno močjo sem se pognal naprej.	Nekje	mora biti konec te snežne slepote.Nemogoče je	A
Sneg je začel počasneje naletavati.	Nekje	med neskončno belino je zamigljala drobna zvezda	A
obraz, drugače bi mi zmrznila ušesa in nos.	Nekje	iz daljave je priplesala čudesna glasba.Ko da	A
daljavi so se hihitale velikanske vile v belem,	nekje	za belo zaveso je kimal starček z dolgo belo	A
samo slabe lastnosti, dobri pa vidijo le dobre...	Nekje	je zapisano:Svetemu je vse sveto, umazanemu	A
Vse bolj sem bil prepričan, da si naša mačka	nekje	tam visoko za tramom zapisuje vse o naši družini	A
Te neumne ptice pa znajo tako lepo letati...« »	Nekje	mora biti napaka...« Ponovno sva preučila	A
na našem zelniku. Cankarjev Polikarp je umrl	nekje	na meji med Mostami in Komendo. Najbliže	A
starši in moji starejši bratje pa so vedrili	nekje	na polju pod kozolcem, sem se toliko opogumil	A
stvari kot gorski turizem,« sem pristavil sam. »	Nekje	sem bral, da se v hribih na veliko delajo rdeča	A
Kar naenkrat pretrga tišino zamolkel udarec	nekje	v skalah. »Nekdo nekaj dela...« je ugotovil	A
»Hja, postavil bom kočo. Tukaj	nekje!	« sem mu odvrnil tudi sam naravnost.Da bi zaradi	A
dekreta. Na dolgo in široko razklada, kako je	nekje	v stari knjigi iztaknil izrek, da podpira gospodinja	A
Ni je hotelo biti iz gorenje hiše, kjer se je	nekje	- kamric in čumnat je bilo tam gori vse polno	A
hlapca smrekovo bruno, ki naj bi se porabilo	nekje	v gospodarstvu. Solnce je obsevalo vso dolino	A
pokoro!« Jerom Stopistran je izvlekel bič	nekje	iz svoje obleke in tepel se je ž njim po svojem	A
prav kakor bi mu bese da iz ust ne hotela, »	nekje	v mestu je gostilna, kamor zahaja rusko veličanstvo	A
zapisal v umazano, debelo knjigo, katero je	nekje	izvlekel izpod svoje uniforme. »Te že navadimo	A
Poslušaj! Danes je bil v gostilnici, v predmestju	nekje	tam doli.In mlado gostilničarko, nič prida žensko	A
Pa ima dobro srce! Očeta sta se seznanila	nekje,	a ne vem kdaj!Dolgočasen je videti!	A
bi se ti gotovo smilili. Na Bregu stanujejo,	nekje	pod streho.Žena je v postelji in troje pol nagih	A
Glej!« Tu je stara grešnica	nekje	izpod obleke potegnila majhen zavitek.Ko ga	A
stregla po hišah, in tudi oče Martin je bil dobil	nekje	malo zidarsko delo, da je moral rano od doma	A
brlela kakor iskra majhna lučca. Takrat so se	nekje	v steni odprle majhne durce, katerih dekle do	A
ne umeš!« Pozvonil je z zvončkom, ki je bil	nekje	na mizi.V hipu je prilezel kakor senca sluga	A
»Ali res?« Izvlekla je	nekje	rutico ter si brisala razvneto lice.In zopet	A
Pa se ni dal motiti.	Nekje	izpod talarja je izvlekel mnogo papirnatih zavitkov	A
se ne bojim!« Pognal je konja v kot ter ondi	nekje	na steni pripel rdeči cvet, da se je videl iz	A
je skušal Kljukec prodreti s svojimi pogledi.	Nekje	v smrečju se je oglašalo čuka tožno ponočno	A
bilo skoraj rešitve! Da je tičala Ana Rozina	nekje	v skrivnih sobanah na Turjaku, o tem ni mogel	A
njega opazoval cesarja in njegove gospode.	Nekje	v gneči se je bil seznanil s hlapcem Jurija	A
visela zaklana ovca, katero je bil pograbil	nekje	na paši. Pozdravljali so ga vsi s klici radosti	A
kar celo suho hojo, katero je bil sneg podrl	nekje	v gozdu.Nacón se je spravil k vodi ter odiral	A
morita strah in skrb. Klobuk je bil izgubil	nekje	v gošči, in sedaj mu je sapa gonila redke bele	A
nekolikokrat grdo zatulil v zrak, začul se je	nekje	v poslopju hripav glas: »Kaj vraga renčiš spodaj	A
tem ključem vam odprem sobano - tu je izvlekel	nekje	velik ključ - in odprem vam tudi Martina Lutra	A
tlaku. Polkovnikova svinčenka pa je popraskala	nekje	po steni, da se je pokadilo od prahu.	A
opiral svoj pogled v polkovnika Aricago, ki je	nekje	tam v kotu skrival svoj zabuhli in napeti obraz	A
njegove sestre. V siromaštvu je bila umrla	nekje	tam doli na Hrvaškem in zapustila tega otroka	A
bukev in tedaj delalo dolgo senco z vrhovi.	Nekje	više pa je izviral studenec, tekel skozi tratino	A
razpršijo. Petelini pa glasno zakikirikajo in tam	nekje	se zaleti velik pes ob verigi, pogleda proti	A
Obide ga zavest, da je moral te oči že videti	nekje.	Ali kje?	A
vedno grozno nevarna. . / . / stran 44 . /	Nekje	v kazenskih zakonih se čita, naj se hudobnež	A
se cedili lasje od dišav in na prsi si je bil	nekje	nataknil rdečo rožo. Pri vsakem koraku so se	A
čista kakor angel božji!« Izvleče zlat medaljon	nekje	izmed obleke ter ga odpre. »To je vse, kar mi	A
Knez vstane s sedeža svojega.	Nekje	pri oknu pa je bil prišel sončni žarek v sobo	A
še vedno rumenela zarja zahajajočega sonca!	Nekje	tam gori v razprostrtih vrhovih starih hrastov	A
zarjo, zlatečo sivo gorovje. Dobila je bila	nekje	kos belega papirja in trgala ga mehanično, da	A
splošnega miru. Grajski oskrbnik se odlušči	nekje	pri steni ter prihiti s sklonjenim telesom.	A
Nikogar ni bilo čuti.	Nekje	iz obleke je vzel v bel papir skrbno zavit rdeč	A
dolgičas, jaz sem vitez Lanski in moral sem že	nekje	videti samostanski obrazek vaš!« Bil je čez	A
da se je čulo, kakor bi kdo hodil po šumi.	Nekje	je lajal pes, in na vasi se je razlegalo petje	A
pobelila obleka. Tolpa vran, ki je počivala	nekje	v lesu, dvignila se je in zamolklo kričeč zapustila	A
Ivan Tavčar Otok in Struga Noveleta	Nekje	na Slovenskem se vije precej mogočna reka med	A
sovraštvu!« odgovori grofinja Ana. »Tam gori	nekje	pod Strugo tiči sredi vode gola skala.In nekdaj	A
vznemirjeni po nenavadnem obisku. Končno je	nekje	na koridoru se prikazal mlad hlapec ter pomolil	A
okno pobegnila plašna goloba, ki sta gnezdila	nekje	v zapuščenem svetišču.Mali oltar bil je v razpadu	A
hlevom je ustavil koščeno, penasto svoje živinče.	Nekje	iz hleva je prikrevsal kruljav hlapec ter prevzel	A
vitez Trd, ud stare plemenitaške rodovine.	Nekje	na Slovenskem je imel majhno, zadolženo posestvo	A
zblaznelo potem, in ti, ljuba Serafina, imaš	nekje	tam gori pri cerkvi grob, v katerem ti počiva	A
poslopje kmalu se razlezlo na vse štiri strani.	Nekje	na koridoru prišel ji je nasproti razmršen deček	A
je nevarnost preprečena, je obstala ter vzela	nekje	iz obleke majhen zavitek.Zopet ji je oblila	A
ukazal ‒ torej poslušaj! Na svet sem prišel	nekje	v Poljanski dolini; kraja ti ni treba vedeti	A
Schwarzkoblerja in da je doma iz Eyrishouna,	nekje	tam, kjer leži Passau.Govoril je, da je oženjen	A
nebeškega angela! Ali, če se ne motim, doma je tukaj	nekje	v dolinah, in zdaj se čudim sam sebi, da celo	A
nekaj časa iz oči v oči. »Videl sem vas že	nekje?	«je vprašal Carolus. »Resnica je to in tudi ta	A
« »Če se ne motim,« dostavim jaz, »teče tu	nekje	v smrečju studenec, ki slovi po vsem pogorju	A
Že brusi!« izpregovori radostno, »že brusi!	Nekje	blizu je! Skakajva!«	A
droben, če tiči tisti, ki bi sam mogel pomagati,	nekje	v Ameriki in če nam ni pustil drugega nego otroka	A
hiše in dobro sem slišal, da so se zaprla vrata	nekje	znotraj.Morda odhaja tuj človek, in ta naj me	A
zelenem telovniku pa je bila vsa srebrna. In	nekje	na prstu mu je tičal srebrn obroč, kakor jih	A
A že smo morali dalje, na jug.	Nekje	med Marakano in Varešem nas je zaustavilo bučno	A
V VRTINCU Bilo je sredi Julijskih Alp,	nekje	med Kamno Gorico in Prepeličjim vrhom, ko lovec	A
Nič,« je rekel Ronaldo. »Pet otrok se mora	nekje	poznati,« je rekla Luiza. »In zobozdravnik,	A
dražiti rogovilaste babe. Kar se je prav blizu	nekje	zagnal pasji lajež.»Doma smo,« je Rodana dejala	A
pobožne rečenice, ki jo je pred kratkim slišal	nekje,	in je pokimal. »Izbrišite mu tudi vi, pa v vašo	A
prežuna, ki se je bil prizvitorepil čez vodo in	nekje	skril, v bedro močno ranila Ditrika, ko je z	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani