In v nas se je zbudil utrip, ki je bil podoben trepetu, vztrepetu ribe na suhem, preden se krčevito sproži, da bi dosegla rob, za katerim je odrešilna voda. Nekje sredi našega bitja je pognala klica upanja, ki smo se je zavedeli, a na katero marsikdo ni hotel misliti, da ji ne bi z ranjeno, razpadajočo mislijo škodil. Ker terase po pobočju so bile zmeraj isti vinogradi smrti in trgatev na njih se je nadaljevala ne glede na letne čase.