nekje (101-200)

jo spet poljubil, čeprav jo je najbrž pravkar	nekje	zgoraj, na stopnicah, ko sta nalašč zaostala	A
kroglica, kakršen je ostanek človeške zavesti	nekje	v še topli notranjosti organizma.Zdaj pa zdaj	A
ne pomendral tok, ki se je valil čezme in se	nekje	vzpenjal in rasel v tesnem prostoru.Takó je	A
glasne zmešnjave skoraj tolažilno, da se je	nekje	ob strani oglasil votel zvok curka, ki je tajal	A
napetost. Kakor čudež je bilo odkritje, da	nekje	daleč, na drugem koncu sveta, žívi ljudje vejo	A
je hkrati rodilo nenavadne težave. Bombe so	nekje	zrušile električne vode, da je bila zvečer v	A
da sliši še nekaj, česar mu ne praviš, a je	nekje	zraven, poleg, kakor zvesta spremljava. K njegovemu	A
goščavo, da je trenje centripetalno strnjeno	nekje	v sredi, a je hkrati številčno razčlenjeno in	A
poklicen telovadec, prvak v skoku v višino.	Nekje	da je staknil dolgo preklo, in na najnižjem	A
vedel takrat nič natančnega, mislil sem, da je	nekje	v notranjosti taborišča.Bila je ovita v skrivnost	A
števila lačnih organizmov je ostala v ozadju,	nekje	onkraj dimnika in njegovega dima.Da, tisto popoldne	A
skrivnost, ki jo je ves čas s težavo negoval;	nekje	je namreč vozel, zaradi katerega sta si s sergentom	A
ki se ti je od zadoščenja na skrivaj razraslo	nekje	nad želodcem, poljubljaš luskinaste ustnice	A
nagobčnika, ki spreminja tvoje besede v spačenke -«	Nekje	v kotu je bilo sliši rahel pi-piii kakor glasek	A
kazalec proti meni: ‚On in Cvetka pod šotorom.’«	Nekje	med hišami se je začel premikati voz in kolesa	A
jih zagrebli, in če transport nazadnje ne bo	nekje	pristal, jih bo treba kmalu zakopati še toliko	A
da je še njega strah njenega strahu. Ko da se	nekje	za njo, nekje ob nji nenadoma zareži temno žrelo	A
strah njenega strahu. Ko da se nekje za njo,	nekje	ob nji nenadoma zareži temno žrelo kakor tole	A
Pogledala ga je. »	Nekje	bova izstopila!« je vzkliknila. »Prav,« je rekel	A
jezera. . /\ .. stran 5 . \/ Nedelja je bila in	nekje	je igrivo rigal osliček, kakor da draži oblake	A
odnehal? si je rekel. »Vidite, gospa Amalia,	nekje	je imel tudi ženo...« je počasi s poudarkom rekel	A
Potem je čez trenutek bolj krepko dodal: »	Nekje	je imel pravo ženo, gospa Amalia.« Tedaj je	A
brežin nad cesto. Pomislil je, da je morda še	nekje	špranja, skozi katero veje tista praznina, ki	A
skoraj otipljivo pričujoča. Morda je še zares	nekje	v ozadju, a zdaj stopa pred njim Luciana v rjavem	A
veje kakor valovito in svinčeno grmičevje.	Nekje	riga osliček. Monte Baldo ima na tilniku sneg	A
avtomobilski cesti in proti svinčenim oblakom.	Nekje	je škropotala voda fontane, a majhna domovja	A
ker je bila tako utrjena in polna tihe moči	nekje	zunaj Luciane, na meji med njo in njim.Zunaj	A
avtomobilsko cesto. Hiše so bile tihe, samo v radiu	nekje	je še nalahko igralo.A zakaj naj bi ne tekla	A
poslušava poreden nasvet otrok in naj utrgava	nekje	poljub, kakor bi utrgala v samotnem nasadu pomarančo	A
pomladnim dežjem kakor nad drugimi potmi; ta pot je	nekje	prepojena s hladom, ki veje kakor iz prepada	A
se mreže kadijo, kakor da bi njihovo tkivo	nekje	v notranjosti tlelo.« »In kako pletejo vrvi	A
bila v leseni baraki zad za ribiškimi hišicami,	nekje	sredi mrež in vésel; in prav zato je bila še	A
trenutek je bil uverjen, da se bo zgodilo, da se je	nekje	že začenjalo in da se je premaknila vzmet, ki	A
latniku, ki je bil podoben latniku pred hišo	nekje	nad tržaškim bregom.Pomislil je na Luciano.	A
plivkala ob produ. In on je pomislil, da je	nekje	na dnu tiste vode začela razpadati papirnata	A
v povojnem svetu čutil kot brezdomec, je bil	nekje	pod kraško planoto zaliv, ki je zvesto čakal	A
str. 4) . / . / Dragi! Vem, da si	nekje	daleč tudi ti, dobri človek.Kdo ve, za kolikimi	A
človek. Kdo ve, za kolikimi vrati si, ampak	nekje	si prav gotovo.Bodi kjerkoli, tebi napišem tudi	A
še v samega sebe, verujem samo še to, da je	nekje	moje ljudstvo, ki trpi, verujem samo to, da	A
pred puškinimi kroglami in verujem tudi, da je	nekje	dan, ko bo prišlo rojstvo tudi za mene.Kaj mislite	A
Za novo leto bom doma! * * *	Nekje	zunaj bije polnoč. Ravno ta čas, ko	A
tipkah, se je oglasila trobenta. Oglasila se je	nekje	daleč.Zvok je bil komaj slišen, a nenavadno	A
saj...« je prikimal Peter Majcen. »Kdo pa tukaj	nekje	igra?« »Igra?« je zategnil kmet in ga	A
še Primož Trubar hodil tod?« »Kikiri...« se je	nekje	oglasil petelin.A ni zapel do kraja; na sredi	A
Res je lepo!... In tukaj	nekje,	nemara prav pod tem vinogradom, bo tista prijazna	A
pogledal. In čutil je, da ne mara pogledati;	nekje	globoko v sebi se je bal, da bi lahko spet zagledal	A
Majcen in stopil z njo vštric. »Kdo pa tukaj	nekje	v bližini igra trobento?« Javorka ni	A
bilo z njimi. Bil je kurir in je bil takrat	nekje	na Primorskem...No, pa zdaj bo tudi ta šel!« je	A
Še je živ.	Nekje	globoko pod svojim oblakom hiti v poslednji	A
zanj. - Kakor je prav... kakor je prav... - je	nekje	v daljavi, v beli, ledeni tišini, zašepetala	A
šum nočne tišine. V sobo je priletel netopir,	nekje	prav blizu je zaskovikala sova, njegovo srce	A
sleherne misli zamaknil predse. Počasi se mu je	nekje	daleč v gluhi glavi oglasila pamet.Dolgo je	A
grabili. V prsih mu je zahropelo, kakor bi se	nekje	v podzemlju pokladale skala na skalo:	A
in niti mislil ni, da bi lahko mislil. Tam	nekje	daleč sta bila cesar in bog, ki sta imela na	A
V prvi bitki je bil ranjen in ujet. Ko je	nekje	v Ukrajini ozdravel, je šel na delo.Dali so	A
Modrijanovi ploščadi. In v to tišino se najprej	nekje	daleč, najbrže na Prikraju, oglasi petelin,	A
Prav nič se ni ustrašil.	Nekje	globoko v sebi se je temu celo začudil, češ	A
„Kaj je to? Kaj je to?" se zdaj že globlje	nekje	vprašuje njegova zavest.„Kaj je to?"	A
Triindvajseti maj je bil soparen. Sonce, ki je bilo	nekje	nad mestom, je bilo prav gotovo motno.Proti	A
slišal in jih natančno razumel: hkrati pa je	nekje	globoko v sebi celo čutil, da mora biti ženi	A
daleč tja čez strehe v svet. Da, če ima človek	nekje	svoj dom, ima tudi svet, ki je razgrnjen tam	A
sladkorja v dar. O, kajpak, nekaj lepega je, biti	nekje	doma, imeti streho nad glavo, svojo sobo in	A
kar jih je še ostalo krog njega." Rodil se je	nekje	na Krasu, kje, se niti sam ne spominja več prav	A
nekom, ki ji je bil obljubil zakon; zdaj je	nekje	v Milanu, poročena ali samska, tega Jaconcic	A
palica, skrbno počesan, gladko obrit. Doma je	nekje	blizu Kanala.Oče mu je bil zapustil precejšno	A
neznano daljo zamaknjeni, vsi pogreznjeni. Tam	nekje	na koncu, jako daleč in vendar tako silno blizu	A
Nič jih ne moti, če piha s Čavna.	Nekje	v razoru počiva buča belega, da se človek ogreje	A
Grojni in se samo časih ozrem po spomeniku.	Nekje	na sredi pobočja spi med cipresami Scipio Slataper	A
Na Kostanjevici pomislim na stare Burbone. Tu	nekje	spe.Skoraj sem vse pozabil in zares ne vem,	A
mislim na groze in na pojedine. Mislim, in	nekje	izza šuma se oglasi žalostno, a vendar uporno	A
življenjepis in so marsikaj »izvedele«: da je bil doma	nekje	od Kanala, da je bil študent, da se mu je omračil	A
brinje se je hulilo k tlom. Sneg je padal od	nekje	in cepal v obraz matere Marije, ki je šla v	A
je vedno govoril: »Veš, Tinica, vsakega čaka	nekje	sreča.Samo človek ne ve, kje, kako in kedaj	A
Melinar umrl, Nanca tudi umrla, Tinika pa je	nekje	v Trstu ali kje pri svojem očetu. Bernard	A
velikimi črkami BIDOVEC FERDO. Bidovec je najbrže	nekje	izruval žebelj in z njim uklesal v omet svoje	A
Čas se je premaknil. Ura je	nekje	bila polnoči.Kmalu za tem so šli čez dvorišče	A
orel.126 . / 126 CIRIL KOSMAČ . / . \/ . /	nekje	daleč v mojem spominu.Zato tega srečanja nisem	A
kasneje tudi zaprli. Ko je odsedel sedem let	nekje	na Srbskem, so ga vrgli nazaj čezmejo.Tu so	A
KOSMAČ . / . \/ . / sikale v pobočje. S pobočja,	nekje	s skale nad lazom, pa je gosto drdrala brzostrelka	A
v teh stvareh. In tako je bil skoraj zmeraj	nekje	blizu, ob progi.Tudi pri Obrekarju se je včasih	A
hkrati oster in živ, probojen. Take oči sem že	nekje	videl. Razkazal mi je pogorelo hišo	A
Vstanem in grem iz dvorane. Noge me nosijo	nekje	zelo visoko, kakor bi bile res najmanj trikrat	A
ravnodušno zamahnilo z roko in povedalo, da je oče	nekje	med potjo.‘Kaj pa se to pravi: nekje med potjo	A
je oče nekje med potjo. ‘Kaj pa se to pravi:	nekje	med potjo?’ je rekel.	A
nenadoma posvetilo, kaj se pravi, če je oče	nekje	med potjo. Tega spoznanja ga je bilo tako sram	A
tako rekoč. Mati ji počiva v Ročah, oče leži	nekje	na Moravskem, v Obrekarjevem dobu je samo njegov	A
brez strehe in brez stropov, sam pa bi plaval	nekje	v zraku ter z višine natančno opazoval, kaj	A
Rodeta, po domače Julčka, ki je bil doma tam	nekje	pod Višarjami in ki se je podpisoval Julius	A
ko bo izpihnil svojo trudno, toplo dušico ter	nekje	otrpnil in tam občepel za vselej.Očitno ga je	A
ki so same živele na samotni gorski kmetiji	nekje	nad Stopnikom. - Eh! ... -	A
Usmiljenje je prav lepa čednost, V katekizmu je	nekje	celo navedena - « »Pusti katekizem!	A
»Umrl.	Nekje	blizu Rima, kakor pravijo...Smrt se ga je usmilila	A
Obšlo me je nekam otožno, a prijetno ugodje.	Nekje	v daljavi je ščebetala Silvija, zavaljeni čmrlji	A
rdečega vina, temnih gozdov in zelenega morja je	nekje	daleč na jugu.Leži ob morju, v čarobnem delu	A
Slavo je zbežal pred mano. Potepa se	nekje	po Zagrebu.Mati je umrla.	A
človek brez hrepenenja pa je nesrečen - - Tu	nekje	se je profesor izgubil na temnih križpotjih	A
za nekim merjascem, ki se je baje priklatil	nekje	iz Trnovskega gozda.Ponoči pa je planil s peči	A
pamet. Tinko in Srečo pa so našli čez pet dni	nekje	v Podselih. Daleč ju je vleklo.	A
»Boga mi!« ironično zagrmi Sova. »Saj imamo	nekje	dva Angleža, toda ni je bolj zavezniške vojske	A
Dolga, strahotna tišina.	Nekje	za vasjo zagrme streli. Množica na trgu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani