In večkrat lahko sedi v svojem ozkem kamerinčku in tržaško sonce se smeje na opekah nasprotne hiše. Nekje pred njo zablisne, kakor da je sonce za trenutek pobelilo perut belega galeba. Ko vzdigne ona glavo, čepita za zamreženim oknom pod podstrešjem nasprotne hiše, dva dečka.