nekje (701-800)

”Eh, kdo ... popotnik je bil! Tam	nekje	se mi je bil pridružil ... v polhovgraških hribih	A
v ogromnem črnem poslopju, da se je bilo tam	nekje	zasvetilo za hip, kakor da je bila švignila	A
krepki, glasni, veseli; v meni pa je bilo,	nekje	čisto na dnu, nekaj grenkega in pustega, kar	A
Doma sem pravil, da mi dajejo jutranjo kavo tam	nekje	na Šentpetrski cesti, pa ni bilo res; grenko	A
vedel nikoli in še zdaj ne vem. Pisar je bil	nekje	- pač daleč, zakaj njegovi čevlji so bili zmerom	A
Ali Brigitin dom ni bil lep. Tam	nekje	je bil v predmestju, kjer so hiše, komaj dozidane	A
”Tako je, duša!	Nekje	na svetu mora biti sreča tudi za naju, mora	A
glej na goro, če stojiš na gori, glej v nebo!	Nekje	je najvišja višava ... in če bi je ne bilo, bodi	A
visoko nad mizami in sence so se zgrinjale. Tam	nekje	daleč pa se je še svetilo sonce, gorela je mirna	A
ljubljenci? -- so se izprehajale po parku. Zapelo je	nekje	-- fant se je bil napotil k ljubici ... Gledala	A
sleherno jo ima! Celo srebrno sem že videl ... tam	nekje	... m‐ná!“ Tudi za kaplanovim hrbtom se je	A
za suknjo. Tenek, vesel glasek je klical tam	nekje	s ceste: ”Stric!	A
glasú, ni biló graščaka nikjer; zafrfotala je	nekje	na oglu bela srajca, potem pa je bilo vse temnó	A
močvirnato lužnico. Tenki, temni vrhovi smrek so tam	nekje	daleč visoko štrleli v sivkasto nebo, spodaj	A
Zapihal je hladen nočni veter, kakor da so se bila	nekje	v daljnem mraku odprla nevidna vrata; črni valovi	A
vasi. Iz velike daljave je zastokalo tanko,	nekje	za hribi je zazvonilo angelsko češčenje.	A
Tak fant ne piše dekletu, ki ga je pozabil tam	nekje	v globeli!... Že dolgo je tam, tri dni že!	A
mestu se je napil do gluhe pijanosti, spal je	nekje	v predmestni krčmi, zjutraj pa je nadaljeval	A
že bledelo nebo nad hribom, oglasilo se je od	nekje	tičje žvrgolenje in rosa je padala na listje	A
drugačno podobo, drugo obliko, drugo luč. Vse je	nekje	daleč, zad za gorami.Mila pesem je, ki gane	A
svojimi grehi. Domovina ni bila zunaj mene, tam	nekje	za gorami; tudi ni bila na zaprašeni polici	A
modri Kolokotronij, da sem že videl nekoč in	nekje	tvojo lepo ženo.Bela svila že prepleta njene	A
romarja!“ Tudi tebe poznam, že sem te videl	nekje	in nekoč, mali Kolokotronij, sin očetov!	A
neslišnih, vrši brez števila dan in noč tam	nekje	spodaj, tam nekje zadaj, takorekoč na smetišču	A
brez števila dan in noč tam nekje spodaj, tam	nekje	zadaj, takorekoč na smetišču in ki ubijajo marsikdaj	A
in je kmalu legla. Postrežnica je bila daleč	nekje	v mestu; zaslužila je vsak teden po dva goldinarja	A
obraz je bil osoren in potrt. Svoje dni je bil	nekje	poslovodja, ali zaradi neke nepravilnosti je	A
mladost. Kakor je hodil lahkotno, se ga je tam	nekje	blizu Brezovice polotila čudna utrujenost.	A
za božjo voljo!“ Ozrl sem se po izbi; tam	nekje	je stal vrč poln vode. ”Prijatelj ... prosim	A
poslušal; zgenilo se ni nič; pozvonil sem drugič,	nekje	jezašumelo; pozvonil sem tretjič, dolgo in močno	A
nejasno njegovo opojno šumenje, kakor da pada	nekje	v daljavi studenec po skalovju.Hrepenel sem	A
da se je zgodilo po besedah angelovih. Tam	nekje	v podlipskih hribih, visoko v samoti, stoji	A
bolj daljnih in tujih, ki so se sončila tam	nekje	v praznini, onkraj svetá.Ali to so bile zgolj	A
mesta se širi drevored ”cesarski gozd“. Tam	nekje	je nizek hribček, s pritlikavim, zapletenim	A
”Brez vzroka človek niti ne kihne!	Nekje	je vzrok, samo da bi ga našel!Treba bi bilo	A
je bil srečen; ves rdeč zgrabil je tam v kotu	nekje	tamburico; nagnil glavo nazaj, nekoliko na desno	A
nebó nad obzorjem. . / . / stran 275 . / Tam	nekje	se je pasla čeda ovac.Mlad pastir v jopiču iz	A
in bilo ji je, kakor da je videla ta obraz	nekje	drugje, v davni preteklosti.Šinilo je mimo vse	A
mu tresle, bližal se je počasi in strahoma.	Nekje	so zaškripale duri, iz hiše se je oglasil vik	A
obraza. . / . / stran 316 . / ”To ni človek --	nekje	drugje je človek ...“ In zaželela si je, da	A
le toliko, da stare par src in par življenj.	Nekje	drugod je jedro smešnosti -- v pregrozni zavesti	A
brez vsebine ... . / . / stran 15 . / Za Boga,	nekje	je ostalo na vsak način!“ ... Ko je stopil	A
svojem srcu in o katerem je vedela natanko, da je	nekje	in da čaka nanjo.Komaj so svetli žarki njegovi	A
in o katerem si pripovedujejo otroci, da imá	nekje	skritih cel mernik krajcarjev, on sam se je	A
brezbarvno, mokro in mirno, zdi se ti, da vidiš	nekje	pred sabo, kako pokopavajo tvojo mrtvo majko	A
Poslušajte torej, gospod moj! Karol Majnik, doma tam	nekje	s Slovenskega - zakaj, glejte, povedal ni, odkod	A
tiho, kakor da bi imeli mrliča v vsaki hiši.	Nekje	ob vrtu se je prikazal fant, gledal je nekaj	A
je pač pot in neprijetna, ali tudi konec je	nekje...	tista lepa dežela...Komaj še smo mislili na préšce	A
pogosto od starejšega sina, čevljarskega pomočnika	nekje	na tujem, in od hčere, ki je služila v mestu	A
si, Fran, kaj se mi je sanjalo ...! Ležala sem	nekje	visoko gori v črni in posrebreni rakvi, in vse	A
Božičem in Veliko nočjo ni bilo Pepelnice. Tam	nekje	za pisanim zagrinjalom se je vse življenje migljajoče	A
je, da se oškropi do vratu in do srca... Tam	nekje	blizu Trsta je bila nastopila svojo pot, govorica	A
brezmadežnost zadirčljivo občutljiv, kdor se	nekje	v globočini zaveda krivde.Z nemirnim očesom	A
odmevali koraki po hodniku, umolknili so daleč	nekje	pod stopnicami. Peter je planil k durim,	A
nenadoma ugasnila, popila jo je mesečina. Tam	nekje,	v temi, so zaškripale duri. Župnik je stresel	A
kesanja. Prostran je svet in življenje je dolgo:	nekje,	nekoč, kjerkoli, kadarkoli čaka radost, prijeten	A
vdanostjo v posebno, sladko‐otožno razpoloženje...	Nekje	v bližini je zalajal pes; Nikolaj je vzdignil	A
bilo v tistem času, ko sem čul, da je napravil	nekje	v predmestju veliko nesramnost, o kakršni se	A
veličastvo ljubezni. Zdi se mi, ljubi moj, da sem	nekje	med zvezdami in da vidim vse, kar je.“ ”Nič	A
gospodična s sentimentalnimi očmi, je bila daleč	nekje	pri sorodnikih na počitnicah in tako sem samotaril	A
je tole zgodbo. Ko sem bil okrožni zdravnik	nekje	v hribih, sem se seznanil ter naposled sprijateljil	A
Zdi se mi, da nikdar. Pobral sem jo	nekje	na cesti, bogve kako in zakaj.Ob prvem hipu	A
polovenele rože so se priklanjale in razpadale;	nekje	daleč se je oglasil slavec in v tistem hipu	A
médnje strah. To se je zgodilo zadnjič tam	nekje	pri Števerjanu, ali kjé ... milost božja, toliko	A
pod klopjo, v skrinji, za pečjo. ”Saj je bila	nekje!	“ je govoril počasi, kakor čisto miren.”Vem,	A
ričakovalo toplejšega vetra in snega. Stanovali smo	nekje	sredi vasi v precej veliki, nizki sobi, ki je	A
loku vsa zemlja. Eno samo drevo je stalo tam	nekje,	majhno, samotno in otožno, kakor plašen otrok	A
nebo in hiše in ulica je bilo potopljeno v noč;	nekje	daleč je drdral zgoden jutranji voz. Kuhal	A
svoj časopis, dvoje pestrn se je smejalo tam	nekje	za drevjem, in od travnika so se čuli kričeči	A
Moj oče je bil učitelj. In tam	nekje	na Dolenjskem je zdaj moja mačeha; nisem je	A
zgenila zastrta luč z višine - kakor da je dvorana	nekje	visoko, daleč v praznoti, za tisoč milj odmaknjena	A
dolini šumi ne posebno velik potok, ki izvira tam	nekje	v hribih.Nad majhnim slapom stoji pol podrt	A
Vzame ga star, dober človek, ki samotari tam	nekje	na konci vasi ... Pravijo, da je umrl Jurij	A
Nikoli je nisem slišal. Tam daleč	nekje	v jesenski megli je stala ženska, v siv plašč	A
zdi, da ju vidim . / . / stran 242 . / - tam	nekje	daleč, zelo daleč, na oni strani morja.Mlada	A
nekoč s svojimi pravimi očmi; da zares živita	nekje	telesno, ne samo v mojih blodnih sanjah. Saj	A
bila doma z Vrzdenca. Ta vas je, pravijo, tam	nekje	v Horjulski dolini; jaz ne vem, če je res, ker	A
v kuhinjo in iskala po omari. Zabobnelo je	nekje	v daljni daljavi; že so plezali oblaki proti	A
jima je, kakor da nista v izbi, temveč daleč	nekje	v gozdu, sama in ponoči: dež bije tam visoko	A
je izkušen človek. Spomnil sem se, da je tam	nekje	daleč še drug park, pravtako pust in zapuščen	A
vzide, vzpenja se v mogočnem loku, tiho se niža.	Nekje	je življenje, ki hodi z njim; vzdrami se polno	A
smehljaje, kadar začuti sladki dih večera.	Nekje	je tisto življenje - kaj ga nisem živel sam	A
brazgotine ob zapestjih. Pod zimo sem se mudil	nekje	v hribih, v prijazni bajti, ki se mi odpre nastežaj	A
človek spodaj pa je zapazil, da je bilo kolo	nekje	obtičalo in ozrl se je precej na Petra, kakor	A
samo še kakor iz daljave, zamolklo so odmevali	nekje	koraki, zmerom tišji so bili in so umolknili	A
brez znank, ki bi jo bile obiskovale. Imela je	nekje	v bližini mesta sestro z otroki in surovim možem	A
višnjeve obrise daljnih gora. Tam za tistimi gorami	nekje	se je bila rodila.Do teh zadnjih, bridkih časov	A
vinski in prašičji prekupec v surovo ometani hiši	nekje	ob hrvaški meji, trd z ženo, drobno, črnooko	A
španskim imenom, gospe vojvodinji z Ruskega	nekje,	bogvedi ali iz Moskve ali saratovske gubernije	A
Pošteno blago, pošten denar!« se je smejalo	nekje	iz krošnje, da človek v resnici ni vedel ali	A
gospe gosposke hiše. Za krošnjo, ki se je vila	nekje	v podstrešju čudovitih, nepoznanih ji bolečin	A
4. Anica	Nekje,	v podstrešni sobici z dvoje okni, v vasi je	A
v dragonca, si Anže niti misliti ni mogel.	Nekje	si je bil kupil knjigo o konjih.Nad vse draga	A
streho. Temna postava se je bila mejtem izmotala	nekje	iz teme in s širokoodprtimi očmi strmela na	A
je odvrnil Anže. Anžetu se je zazdelo, da je	nekje	nekdo zaškripal z zobmi, in mrzlo ga je izpreletelo	A
Slike, ki so bile sicer, kakor se ji je zdelo,	nekje	daleč v preteklosti, ki pa so prihajale pred	A
domači petelin, Luka pa je snival takole: Tam	nekje	ob obljudeni cesti je stala bela, lična hiša	A
umeti ni mogla, kaj se je bilo dogodilo. Tam	nekje	v kotu je nekdo bolestno tulil.Anica se je ozrla	A
je bilo veselje. Obenem je bil kupil Pušar	nekje	od domačina par dvanajstic hlodov; zakaj na	A
poslušala: da, to je bilo sedaj popolnoma slišno.	Nekje	je nihalo venomer: eden, dva, eden, dva!...	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani