nebesa (1.449)

. / . / stran 61 . / Za vas bodo to mala	nebesa.	A za tako življenje je treba prvič denarja, drugič	A
je vseeno, kam. Za sledom, ali v pekel ali v	nebesa,	ali hudiču na roge ali angelu na repetnice	A
si ne briši očí nasmehni se, Francka,	nebesa	odpri! BEKŠ iz ozadja: Slabe rime!	A
spomin bi mi na vekomaj zagrenil sama sveta	nebesa	...Drugače ne more biti, ne sme biti: nekje je	A
in smrt. Če je to vsa sladkost hrepenenja -	nebesa,	ne dajte mi ga! DOLINAR: Meni so ga dala	A
daj počitka, Bog, o daj mi sanj! In	nebesa	dala so mu sanje. Ali je minilo eno	A
utihnilo. . / . / stran 116 . / TONE: Bog mu daj	nebesa,	kdor je bil! FRANCKA: Nihče ni umiral, nikogar	A
- Tako pokrivem in ponekrivem sva prišla v	nebesa,	da je napol resnica in napol komedija.-	A
kancelist, ki sodiš po svoji neumnosti bolj v	nebesa	nego v pekél?Kaj sem se tihtml?chkpt=z	A
se ne bo razločil od svetníka niti po obleki!	Nebesa	pekél, pekél nebesa - razvoj pleše v kolobarju	A
svetníka niti po obleki! Nebesa pekél, pekél	nebesa	- razvoj pleše v kolobarju; in komaj se zlodej	A
štirinajst. Ona in Suzica - Bog daj kristjanom	nebesa	- bili sta v enakih letih.No, Suzica je zdaj	A
padla na obraz, moj mož jo vzdigne - Bog mu daj	nebesa,	bil je vesel mož! - vzdigne jo in pravi: ”Ej	A
Ubit! JULIJA Tako zavistna da so mi	nebesa?	DOJKA Dá, tak je Romeo; nebesa ne.	A
da so mi nebesa? DOJKA Dá, tak je Romeo;	nebesa	ne.O Romeo, kdo bi si bil pač mislil?	A
ROMEO Ne, muka; milost ne. Tu so	nebesa	kjer Julija živi; in vsaka mačka, vsak pes in	A
Kaj vpiješ zdaj na rojstvo, na zemljo in na	nebesa?	Saj v tebi združeno je to vse troje, in zdaj	A
JULIJA zase Lopov in on - pekél in pa	nebesa.	Glasno. Bog mu oprosti!	A
Tolaži! Gorjé, gorjé mi, da tepó	nebesa	takó okrutno me, slabotno stvar! Kaj praviš	A
treba, da veliko molim, da se ozró usmiljena	nebesa	s smehljajem blagim name grešnico.	A
Pomagajte! Sveta	nebesa,	kaj sem doživela!Brž špirita!	A
Ohraniti niste mogli pred smrtjo dela svojega;	nebesa	pa hranijo svoj del v življenju večnem.Želeli	A
večnem. Želeli ste, da jo povišate; bilá bi nam	nebesa,	ako bi povišano jo videli: in zdaj žalujete	A
misijonarstvo in nehvaležen nalog je ljudem v	nebesa	pomagati. Jaz jim, mislil bi, dobro hočem, ko	A
božji. Cerkve ni nobene nikjer, torej za naša	nebesa	nisi ulovil ni ene slovenske duše.Sicer pa ne	A
ampak dobra kakor duša. Gotovo je gorka v	nebesa	šla in tam za nas boga prosi. VERONIKA In	A
O, naj bo proklet, naj bo tisočkrat proklet!	Nebesa!	Bog!Slišiš - proklet naj bo v življenju in v	A
moli in prosi takó: »O čuj nas, Bog, v sveta	nebesa,	Obváruj nas potrésa!« »Svetníki, svetníce, uslišite	A
molitve goreče naj glas In k tebi, naš Oča, v	nebesa	‒ Obváruj nas potresa!« »Uslíšanja vredni, oh	A
preblaženi, k vam naj kipí, Njó slíši, Bog, v svoja	nebesa	‒ Obváruj nas potresa!« Prapóri vihrajo, zvonóvi	A
srčnó . / . / stran 41 . / In pésem se ôri v	nebesa:	»Obváruj nas potresa!« In orglje mogočno s korú	A
národom moli, ne moli za sé, Goreče vzdihuje v	nebesa;	‒ »Obváruj nas potresa!« »Kraljíca svetníkov	A
vzdihljáje Sinóvi darúj, Gôr nesi jih v sveta	nebesa	Obváruj nas potresa!« In órglje bučíjo in pevci	A
oltarji se zmaje močnó ... Zamólkel krik čuješ v	nebesa:	»Obváruj nas potresa!« Vse tiho?	A
Glasno mrliči vpijó do Bogá, Tisóči kričíjo v	nebesa:	»Obváruj nas potresa!« Čaša nesmrtnosti »Kadar	A
moli; Pak iz jedne v drugo cerkev hodi In v	nebesa	dušo svojo vodi. Zlato, srêbro nísta mu na poti	A
Bolan iščoč željan nečesa, iskal si mene in	nebesa.	Pretrgana je zdaj zavesa, iz srca ti odpuščam	A
znova začenjal tlako, ah, grenko tlako za sladka	nebesa?	Ljud in jaz O meni se je motil svet in se	A
dolini lazimo? Kam pridemo potlej, v pekel, al′	nebesa?	Čemu se med sabo tlačimo, gazimo?	A
surove krog Hema, Ródope bile se vdale. De bi	nebesa	milost nam skazale! otajat′ Kranja našega sinove	A
jezni, je skušnje kraj, de so naš dom visoke	nebesa,	de trpljenje in bolezni z veseljam vred so dar	A
nobenega pogube. De ustvaril je ljudi vse za	nebesa,	kjer glor′ja njega sije brez oblaka, oko ni	A
ude, da ohrábriš me za težko delo in v	nebesa	me popelješ ... Amen!“-	A
enkrat samó, da na gorečih tvojih ustnih	nebesa	meni se pričnó ...“ In iz dvorane zazvení	A
enkrat samó, da na gorečih tvojih ustnih	nebesa	meni se pričnó ...“ -- In iz dvorane zazvení	A
srce vzkriknilo od bolečine, zavpilo je v	nebesa:	luči ni! LUČ JE IN BOG JE	A
kaj, če smrdi! Iz ust, iz telesa, vse gor do	nebesa!	Le zaspi, zaspi!	A
lobanjastih malhah ubegajo granitne mislivosti, kujoč	nebesa	tvojih granitnih oblastev. Granitno dleto izklesuje	A
Tanka srebrna nit prede mesnato pokrajino.	Nebesa	bodo zlata, pekel jezikav, vmesje črno, s kitarami	A
Mladé nočí, sladké nočí! Kjé ste ljubezni ve	nebesa!	Ti luna! za oblak se skríj, Da mokrega ne zreš	A
dom, sporoči serčna mu voščila: Da srečo bi	nebesa	mu rosila In dar mirú in med sinovi sprave.	A
impresija Nocoj je čuden večer. Brezmejnost	nebesa	je skromna tako, da vso bi jo mogel zajeti z	A
ledena, kačjega strupa ogabna grenkost; temnega	nebesa	teža svinčena dušo mori - to je - moja bridkost	A
njima vsi mi, duše slabe grešimo, da se tresejo	nebesa.	In Bog nad nami zagrmi: barabe! in jezno točo	A
razganja srca divji boj; nad zibko jasna so	nebesa,	v nedolžnem srcu je pokoj. Zato le spavaj, angel	A
vsaj, ko v tvoja zrem očesa, odprta v njih	nebesa.	Srce se v prsih mi topi zamaknjeno v nekdanje	A
je ‒ blisk goreč. Besede grom in blisk očesa	nebesa	in zemljó pretresa. Pod plaščem nosi bič prikrit	A
neskončno je polno takó, kot zrl bi v odprta	nebesa.	In vendar ‒ kaj sili mi vedno v spomin posuto	A
drevesa so do človeškega rodu poslala ublážena	nebesa	v poroštvo sprave in miru.‒	A
krilatci nebeškimi v raj. Ako s krilatci v	nebesa	odpravlja si duh njegov, od mrtvega, glej, telesa	A
zemlja stresa; jaz pa vendar imam le na nji	nebesa!	Hitra sprememba Čez kratkih mescev pet sva	A
let, da kraj bo zbral zlatnik, in se svetnik v	nebesa	peljal bo, človekojed. Najdeva vse nas hruškov	A
Sprevodi golih so čarovnikov potrkali na vice in	nebesa,	tako prinesli v dom peskovnikov pozlato ran	A
strmo vzpenjajo navkreber in peljejo naravnost v	nebesa.	In morje ni pusto kakor v Miljskem zalivu; dotika	A
mislimi. Stara Francovichka na primer se za	nebesa	„še zmeni ne".Kadar nanese pogovor na te stvari	A
po žilavem stegnu. „To!" je dejala, „pa ne	nebesa!	" To njeno obnašanje je precej vplivalo	A
Kar jaz dobim v klešče, ne izgine!« »Sveta	nebesa,	saj ti vendar ne verjameš v hudiča!«	A
upognjeno kakor rajnka Loputnica, bog ji daj	nebesa;	roke so mu mahale že mimo kolen.‘V zemljo me	A
počitek, ki ga je prav gotovo zaslužil. In če so	nebesa,	nebesa tudi; saj ni nikomur skrivil lasu, njega	A
ga je prav gotovo zaslužil. In če so nebesa,	nebesa	tudi; saj ni nikomur skrivil lasu, njega pa	A
jemo pa vidimo rajnkega Zagričarja, bog mu daj	nebesa,	kako zajame že tretjega in ga skozi viseče brke	A
cerkvi nisem mogel nikdar posebno zamakniti v	nebesa	in podobne kraje, toda kadar se je oglasila	A
recimo, tudi tebi kaj zgodi, boš šel vsaj obrit v	nebesa.	« »Ne bom šel v nebesa,« je takoj odvrnil	A
boš šel vsaj obrit v nebesa.« »Ne bom šel v	nebesa,	« je takoj odvrnil Matic. »Kam pa boš	A
iz žepa dve italijanski ročni bombi. »Sveta	nebesa!	Kje si pa to dobil?« se začudi očka Orel.	A
13 .. . \/ . / »Ali bosta šla v	nebesa?	« »Tantadruj, ne bova šla v nebesa, samo	A
bosta šla v nebesa?« »Tantadruj, ne bova šla v	nebesa,	samo srečna bova!« »Aha!	A
27 .. . \/ . / »Sveta	nebesa!	« je Lokovčen vrgel roke kvišku. »Saj jih že	A
čeljustmi in začel: »Veš, stari Rupar, bog mu daj	nebesa,	je bil takšna mrha, da še tega ne bi bil vreden	A
odpre oči, najprej zagleda ta pobarvana laška	nebesa,	a tudi če zapre oči, pod vekami ni nič belega	A
mu prinese čaj, se je tako globoko zagledal v	nebesa	na baldahinu, z vsemi angelčki in zlatimi trobentami	A
tisoč hudičevih sinov, ki ne pridejo nikoli v	nebesa,	kakor ne pridejo Judje, luterani in čarovnice	A
škofije, pod baldahin z angeli, pod škofovska	nebesa.	Nazdravili so Mariji Tereziji, generalu Laudonu	A
njegova hči Katarina ostati doma. Naj jo združena	nebesa	po odločitvi Najvišjega obvarujejo pred tem	A
mu izpolni prošnjo, upati je samo, da res v	nebesa	in ne s peklensko reko navzdol, kamor nese nesrečno	A
tisti dan umreš. Po rimski cesti pa greš v	nebesa.	Zdaj ni pomislila, kar bi pomislila še zjutraj	A
šla po . / . / stran 130 . / rimski cesti v	nebesa?	Stala sta ob oknu, Simon Lovrenc, ubegli jezuit	A
ki potuje v Deželo Brez Zla. Po naše so to	nebesa,	po njihovem je nekje na koncu sveta, onkraj	A
daljno deželo, ker so jim bila, skoraj vsem,	nebesa	naklonjena ob silnem neurju, ker so imeli polne	A
stol, pleten naslonjač, sedeš nanj in greš v	nebesa,	o katerih jim pripovedujemo.Pravijo: z apykami	A
je mogoče, da bo tudi Simon še ta dan klical	nebesa	na pomoč, ne ve še, kar bi moral vedeti, dovolj	A
skupaj s svojimi otroki in patri bodo odšli v	nebesa,	v Deželo Brez Zla.Ko se je odposlanec vrnil	A
vpitje umirajočih mrtvakov, ki niso mogli v	nebesa	izsvojih kletk in niso mogli dol v črno zemljo	A
vinske kleti. Molili smo za svoje duše in prosili	nebesa,	da bi nam dala videti Zlato skrinjo, ki smo	A
ki ni nič drugega kakor vrata v oni svet, v	nebesa.	Ali niso stari Slovenci že takrat, ko ni bilo	A
ni hotel, da bi se bali, in odselil se je v	nebesa,	oni pa so vmes postavili veliki modri svod,	A
videla, tudi v nebesih ne, psi ne pridejo v	nebesa,	tja, kjer je njena mama Neža, ne pridejo tja	A
Quattuor hominum novissima: smrt, sodba, pekel,	nebesa.	Magister Štefan Sprugl, egregius vir, decanus	A
ne morejo naprej, lezejo po Jakobovi lestvi v	nebesa.	Začnejo leteti, vidijo jih nad Frankfurtom in	A
5. »Sveta	nebesa!	« je zaklical ženski glas.»Saj ja ne bo tega	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani