nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Samo da bi šel gor v ne bo, k tebi, Oče nebeški, in ne s tem hudournikom navzdol v zemeljsko luknjo, s to vodo, ki med silnim bobnenjem vali velike skale, da vsi težijo tudi od mosta, od debla, na katerem visi mežnar od Svetega Roka, stari Boltežar in moli roke k nebu, umikajo se od te peklenske reke, ki ne more dreti drugam kot dol v peklensko brezno. Nekakšen štor, kos debla, prileti z vodo in ga pokoplje pod seboj in mu izpolni prošnjo, upati je samo, da res v nebesa in ne s peklensko reko navzdol, kamor nese nesrečno telo, odbijajoče se od skal, za to bo molil župnik Janez v Kelmorajnu in še mnoga leta pozneje pri Svetem Roku, če se bo kdaj vrnil tja, če se bo sploh kdo vrnil. Potem vidijo samo še njegovo romarsko palico, ki se zatakne med kamne in kot čudno znamenje tam obštrli v zrak.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani