nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Zna se zgoditi, da ga bo poklicala, svojega angela, ko bo prepozno. In prav tako je mogoče, da bo tudi Simon še ta dan klical nebesa na pomoč, ne ve še, kar bi moral vedeti, dovolj knjig je prebral, da bi to lahko vedel: človek hoče tisto, kar ljubi, ljubezen je tudi volja, da bi tisto, kar ljubi, imel; ko bi to vedel, ne bi lahkomiselno pustil Katarine same, ne bi zdaj hodil skozi mirne landshutske ulice, omotičen od piva in sonca, ne bi brez prave volje, kakor da mu je vse dano in mu ni treba nič hoteti, v Wittmannovi pivovarni spraševal, kje lahko kupi dobrega konja, zdravega in podkovanega.
Sicer pa, ali je res treba na tisti pusti in nevarni kraj nekoliko na levi, da bi zvedeli, kar nikomur ni neznano: v vsakem človeku so navzoči duhovi iz pekla in angeli iz nebes, zaradi duhov iz peklačlovek tiči v svojem lastnem zlu, zaradi angelov iz nebes pa je hkrati tudi v dobrem, duhovi, ki se povežejo s človekom, so takšni kakor on, saj jih z
njimi druži njegovo nagnjenje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani