nova beseda iz Slovenije

France Prešeren: Poezije, poved v sobesedilu:

En dan sem prašat šla po vojske sreči, al skozi se še ni sklenila z vami; učil ljudi je mož bogaboječi, duhovni mož, ki zdaj ga vidiš z nami: kako nas vstvaril vse je Bog narveči, kak greh prišel na svet je po Adámi, kak se je božji sin zato učlovečil, de bi otel naróde in osrečil. De pravi Bog se kliče Bog ljubezni, de ljubi vse ljudi, svoje otroke, de zemlja, kjer vijó viharji jezni, je skušnje kraj, de so naš dom visoke nebesa, de trpljenje in bolezni z veseljam vred so dar njegove róke, de čudno k sebi vód′ otroke ljube, de ne želi nobenega pogube. De ustvaril je ljudi vse za nebesa, kjer glor′ja njega sije brez oblaka, oko ni vid′lo, slišale ušesa veselja, ki izvoljene tam čaka, de spróstenim bo vseh težav telesa se srečnim izpolnila volja vsaka, de bodo tamkej božji sklepi mili té, ki se tukaj ljubijo, sklenili.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA