l (11.776)

je bil, vodja mu. . / . / stran 36 . / Ha!	l	jaz čem biti prvi, če ne z bogovi ali z bogom	A
/ Boj pri Pirotu (Dné 28. novembra 1885.	l.)	»Kralj, igra je naša zgubljêna, Udal se je	A
vračaš se na svet?« Napoleonov večer (1810.	l.)	Hej, to je god vesél nocój V Ljubljani pri	A
. / . / stran 100 . / Ilirska tragedija (	L.	10. po Kr.) Tam od gorečih Libije puščáv, Do	A
nevesélo, Ur témnih so zatirale jih sile.	L	ej! torej je bledó njih cvetje velo, Jim iz	A
líle. Obdano od nesréč se srce bráni,	L	jubezen v njem počasi omedléva -- Gomíla	A
/ Ob odkritju spomenika Mickiewiczevega,	l.	1898 Nobena ustna niso se zgenila, nobena	A
spomin na mojo petdesetletnico v januarju 1969.	l.	Moja je pesem!	A
kot geslo zbirki Spev tihe doline objavljena	l.	1937. List „Kmečka žena“ je objavil celo pesem	A
1937. List „Kmečka žena“ je objavil celo pesem	l.	1938. Podjeten Pokaži kaj znaš si je pesem prisvojil	A
v radijski oddaji, ter prejel zanjo nagrado	l.	1958. Tamkaj nad poljem...	A
svoji prvi samostojni zbirki Prezgodnji dan	l.	1956; cela kitica gre: Popoldan je kot drugi	A
ameriškega rockerja Bruca Springsteena; izdal ga je	l.	1980; v ljubljanskem antikvariatu Vinilmanija	A
. /\ .. stran 134 . \/ MATEJ KRAJNC rojen	l.	1975 v Mariboru, živi in ustvarja v Celju.Z	A
ustvarja v Celju. Z literaturo se resno ukvarja od	l.	1982, objavlja od l. 1986, član Celjskega literarnega	A
literaturo se resno ukvarja od l. 1982, objavlja od	l.	1986, član Celjskega literarnega društva in	A
Žalitev bele postelje kralja HIPONEANDRA HOPU	l	Hej, skrunilci sonca, na beli most! Dvignite	A
srebrni dom. . / . / stran 60 . / Razočaranja	l	Nepremagljivi govori iz mene. Nepremagljivi	A
brez cilja! . / . / stran 132 . / Zlata okna	l	Nad črnimi gozdovi ugaša mrzel dan. Sredi snežnega	A
najino svidenje v Gorici proti koncu pomladi	l.	1918., ko se je mesto začelo dvigati iz ruševin	A
Maksencijem in salzburškim nadškofom Arnom,	l.	811., pred cesarjem v Aachnu. kasnejšega papeža	A
se Karantanija razdeli med Salzburg in Oglej (	l.	811).Meja je reka Drava.	A
pravi v predgovoru k nemški izdaji Komentarjev	l.	1557: „...Zato sem vesel, da sem se v mladosti	A
Zlasti osemnajsto 62 Obdobje turških vpadov od	l.	1408 do konca 16. stoletja je čas neprekinjene	A
Tudi v notranjosti rastejo novi samostani (že	l.	1003 Sv. Jurij ob jezeru na Koroškem).Eno pomembnih	A
ostalo Evropo slovenska književnost (prva knjiga	l.	1555), šolstvo (jezuitske višje šole od l. 1597	A
knjiga l. 1555), šolstvo (jezuitske višje šole od	l.	1597), kulturna dejavnost (ena prvih filharmonij	A
stran 74 . / ITALIJANSKA OKUPACIJA TRSTA	l.	1918 Dne 30. oktobra 1918 je dobil tržaški	A
Trst, 21, oktobra 1918. Predsednik: Valerio	l.	r., podpredsednik: dr. Puecher l. r., za Jugoslovanski	A
Predsednik: Valerio l. r., podpredsednik: dr. Puecher	l.	r., za Jugoslovanski Narodni svet v Trstu: Rudolf	A
Jugoslovanski Narodni svet v Trstu: Rudolf Golouh	l.	r. Parlamentarci ‒ Marko Samaja, Alfred Callini	A
skorjo. Razpokano. Laško pivo se sveti na strehi	L	ŠKO IVO in gre čez bučeči Grajski trg, na svetega	A
kakor so pravili ljudje, deset - poslednjega	l.	1892 tam nekje v cirkovški župniji.Nekatere	A
Tudi tisti, ki je vozil, je pomagal. V	L.	so ustavili, da bi šli na WC in še na kak špricar	A
ali bom šel na dopust in gostilno razbil kot	L.,	bom kaj drugega, se mi bo kaj mešalo in prelivalo	A
doktorja Bukovskega o nesrečni učiteljici Mileni	L.	in še nesrečnejšem ljubimcu.Ob tej zgodbi se	A
Sin se je zaljubil v mlado učiteljico Mileno	L.	Tako se je zaljubil vanjo, da se mu je začelo	A
popolnoma zmešan. Potem je potegnil nož in Mileno	L.	umoril.Šel je domov in si še sam zabodel nož	A
doživetje in žalostno usodo nesrečne Milene	L.	tudi umoriti, ko bi lahko potem preživela.	A
taborjenje, kjer so špartanske mladce vzgajali v duhu	L.	Schlagaterja in H. Wessla, kjer so jih prežemali	A
To tule je črka d. In to je o in to je	l.	To pa se potem takole poveže; d, do, dol.	A
prislovica. 1. Ko je bil France Vilar dokončal	l.	1877. svoje študije na tehniki, se je povrnil	A
mesto Tuzlo. Po končani zasedbi je proti koncu	l.	1878. z lahkim srcem zapustil vojaški stan in	A
narisal na steno na glavo postavljeni latinski	L.	»Glej, to je prevrnjeni L in takšno podobo ima	A
postavljeni latinski L. »Glej, to je prevrnjeni	L	in takšno podobo ima tudi rusko kegljišče, če	A
prizanašati, ker izkazalo se je jeseni 1878.	l.,	da so malkontentni elementi posebno v hareme	A
. / Majka Maru kroz tri gore zvala: »Jesi	l′	Maro, ubelila platno?« Vilar je zamišljeno	A
Krivošija pa, kjer je bil že spomladi 1881.	l.	razglašen brambni zakon, je stala že oktobra	A
kraljevski kroni, ki si jo je 6. marca 1882.	l.	res posadil na glavo.Tega je skrbelo tisto zimo	A
zima, sneg in deževje. Do konca maja 1882.	l.	je bilo 191 prask, pobojev in spopadov; pri	A
Bil je že osivel mož, ko se je jeseni 1912.	l.	pridružil s svojo četo srbski vojski, prodirajoči	A
« To so trudi in napori s takim človekom! »	l	govori že, v kakšnih razmerah živiš s svojim	A
o tem se je preredko govorilo v naši sobi. »	l	bogme, škoda zate, da ne postaneš pop, ti bi	A
kakor v zahvalo za njegovo preračunjeno opazko. »	l,	no, Marica, bomo pa domači prej jedli,« je rekel	A
tvoji poroki« »Na konjih?« je vprašala dvomeče. »	l	kako pa?Na konjih, če nam bodo dovolili.	A
narediti kupčije! Tvoj rjavček ima hibo.« »	l	kakšno?« se je zavzel Čelešnik. »Kreše se v	A
domače zgodovine Stanka Vraza. Ta da je bil	l.	1850 tukaj in da je imel cel paternoster hrvatskih	A
Lichtensteinski, kajti zakaj? Zato ker ga je	l.	1227. koroški vojvoda Bernard slovensko pozdravil	A
mladino kakor oni nagi vitez. Namreč dogodek iz	l.	1539, ko se je namreč na Sveti gori pri Gorici	A
milosti prosi!« Tako je nebeška prikazen govorila	l.	1539. v slovenskem jeziku in nam poročajo ta	A
hlač, nego se je zgodilo prvo nedeljo v juliju	l.	1547., da je sredi iz pregrešnega rajanja pograbil	A
čisto po naše v prid omenjenemu edinstvu, a vse	l	v izpodbudo bralčevega zanimanja kakor naš n	A
jokal kakor dete pred Epafroditom. * Upor (	l.	s32) je dobil svoje ime po posebni znamki ‒	A
silnim, možatim glasom: " D u š a, k a j ž e	l	i š ?"	A
ni pri tem! Vstopila nisem, ker je notri sed	l	Jernej.Že tako dolgo se nisva videla, da nisem	A
osvoboditi, se je še bolj zapletla. Miro je sed	l	kot pribit na svojem mestu in se mrščil.Ni se	A
oljšanjem?« Stric je ves nesrečen obmolknil in obsed	l	na svojem stolu docela vase zdruznjen, tako	A
je prišlo v duetu, medtem ko je Blaž že sed	l	na tleh dnevne sobe, od koder se je videlo v	A
v vroči Afriki ali tam nekje. Po revoluciji	l.	1848, ko se je odpravilo tlačanstvo, se je spet	A
vendar ni ne tobaka, ne jabolčnika in ne kloba!	l“	Skozi odprto okno se je oglasilo iz daljave	A
”DOMAČE NOVICE“ Te dni - marca meseca	l.	1917. - sem bral v nekem ljubljanskem dnevniku	A
Seveda! Saj vsi vemo, da je tekla	l.	1713, zaradi cerkvenih bremen kri in trpela	A
PRAVICE« Čedajski zgodovinar Nicoletti je opisal v	l.	1596 Tolmince, da so preprosti, da se žilavo	A
imenovani »zadnji vitez« cesar Maksimilijan je	l.	1500 s tri sto konji pod tremi grofi zasedel	A
zanašajoč se na cesarsko pismo, so se tedaj	l.	1627 tlačani očitno uprli in združili v uporno	A
tudi skoraj stoletnima, neomoženima sestrama	l.	1774 v sto in tretjem letu svoje deviške starosti	A
tisto zakrknjeno in trmoglavo ljudstvo, ki že od	l.	1532 prizadeva deželi nešteto sitnosti.Prvič	A
soli in zadnje čase davku od vina in mesa. Od	l.	1706 do te ure dolgujejo zaostankov točno 30	A
sklicujejo se na svoje stare pravice, kakor so se	l.	1532 in kakor je že gospod odbornik Delmestri	A
grof Rabatta je bil napel za tisti predpust	l.	1713 vse sile, da zbere pri sebi če moči vse	A
ukvarjal z gospodarskimi podjetji in pozneje	l.	1724 ustanovil prvo strojarno v Gorici. Navzočen	A
znanega prostaštva graničarjev na Štajerskem	l.	1635 in še drugod, je umevno, da so se jih stanovi	A
Tisti otrok je bil Luzio della Torre. Umrl je	l.	1737 prav tam, kjer Maraž. * Andreja Goljo Skoračni	A
UVOD Blizu mesta	L.,	v vasi, kjer je bila nekdaj imenitna, daleč	A
ogledovat. Vedi, da sem tudi jaz blizu mesta	L.	doma (Karel do sedaj tega še ni vedel) in tvojo	A
Ko Karel to zasliši, da je škof tudi blizu	L.	doma in da pozna njegovo mater, začne na glas	A
spodobi se potovati; z Dunaja prihajamo, do	L.	gremo, danes počivamo.Glas vaših dobrih del	A
Gospa reče: »Z Ilirskega je, blizu	L.	doma, kjer je bila nekdaj suknarija.Moža so	A
Ženin odgovori: »Blizu mesta	L.	sem doma, kjer je bila sloveča suknarija.«Svetin	A
do sem? Kaj?« Pavlek zardi od jeze in reče: »	l,	kdo vas je spremil?Oni!«	A
prišla kranjska dežela, . / . / stran 5 . / že	l.	1282 ločena od Koroške, za vedno v last, veliko	A
kaj bi rad tako kasno in ob tem vremenu?« »	l,	grdo je grdo, ali ko sem siroto videl in mislim	A
kaj je vendar naredil? Nekaj vendar pravijo?« »	l,	meni se zdi, da jih je sila potolkel, tako za	A
Najhujša kmečka vojska na Slovenskem je bila	l.	1573. Glavni vodja z vilami, motikami in drugim	A
skoraj več ko goldinar na dan. To je bilo	l.	1809. Ugibal sem tedaj v svoji glavi: »Kakor	A
bukvami.« »Kako pa so storili mati županja?« »	l,	v cerkvi so brali iz pozlačenih bukev, pa so	A
Hrast je skoro zardel. »To ni tako, Tileh!« »	l,	zakaj ne; saj ne bodo rekli, da ste se prišli	A
baronica pa so gori!« »Torej, oglasite me!« »	l,	saj ni treba,« menil je vrtník dobrovoljno.	A
odgovori on. »Pa koliko jih je vendar na Potoku?« »	l,	le čakaj ‒ gospodar, potem sin njegov in hči	A
namežika oni. »Saj vas ne razumem, gospod Mejač.« »	l,	no, poroka bode!Oh, to ga bo pil naš Jaka!«	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani