Med vojno sva se videvala bolj redko in kratko. Prisrčno je bilo najino svidenje v Gorici proti koncu pomladi l. 1918., ko se je mesto začelo dvigati iz ruševin. On je prihajal časih po svojih poklicnih poslih in tiste dni stanoval v tesni sobici pri starem znancu, jaz sem se trudil, da si pripravim vsaj zasilno bivališče in pomagam pri začasni vzpostavitvi porušene bolnice.