Kar se vam je nekoč pripetilo s huzarji, iz tega ne smete sklepov delati na vse vojaštvo.« »Za Marico skled ne bova metala,« je pristavil Damjan, smejé se preko svojega konja deklici, ki je vsa ordela z jasnimi, čudečimi se očmi gledala na mojega tovariša kakor v zahvalo za njegovo preračunjeno opazko. »l, no, Marica, bomo pa domači prej jedli,« je rekel po kratkem premisleku gospodar. »Cesarska prijatelja, vem, da ne gresta od konj, dokler ju nista opravila in napasla.